Lea- moje pesmi

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Vesela sem, da ti je všeč, latani :) je ena izmed mojih najboljših, če ne celo najboljša pesem :) Hvala!

Kar je res je res.

hvala!

lep dan :)

Lea

lea199 je napisal/a:

hvala!

lep dan :)

Lea

Hvala enako Lea199.

Zato dolgo bediš

ukleščena v temačno notranjost
za slepimi okni
prisluškuješ svoji sredici

bojiš se obiska preteklosti
skeleta iz priprte omare

blodiš po zveriženih hodnikih
trkaš na vrata
verjameš
da se odškrnejo

za njimi
na scefranem predpražniku
najdeš sev svetlobe

lea199 je napisal/a:

Zato dolgo bediš

ukleščena v temačno notranjost
za slepimi okni
prisluškuješ svoji sredici

bojiš se obiska preteklosti
skeleta iz priprte omare

blodiš po zveriženih hodnikih
trkaš na vrata
verjameš
da se odškrnejo

za njimi
na scefranem predpražniku
najdeš sev svetlobe

 Vse pohvale za tvoje pesmi, tako rada jih berem. Vedno presenetiš z igro besed in zgodbo, ki jo pišejo...
Naj ti nikoli ne zmanjka navdiha

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Zato dolgo bediš

ukleščena v temačno notranjost
za slepimi okni
prisluškuješ svoji sredici

bojiš se obiska preteklosti
skeleta iz priprte omare

blodiš po zveriženih hodnikih
trkaš na vrata
verjameš
da se odškrnejo

za njimi
na scefranem predpražniku
najdeš sev svetlobe

 Vse pohvale za tvoje pesmi, tako rada jih berem. Vedno presenetiš z igro besed in zgodbo, ki jo pišejo...
Naj ti nikoli ne zmanjka navdiha

Hvala, Neža :)

Predvsem za željo glede navdiha :)

lp,

Sestop

Daleč od sonca, ko jutro
še ni potegnilo s svetlobnim prstom,
se pogrezaš v zatohlost.
Brskaš znotraj skrinje
potopljene v somrak.

Drug drugemu sta zrla v besede,
si grebla skozi možgane.
Z molkom odtujila pogled.

Ovila si se v izrabljene trenutke.

Misli polagaš na lice vetra, deliš jih
z odmevi v nenapisanem epilogu.

Schiavo

Vznemirijo te škripajoči koraki.
Sosedov Francelj kriči:
Pepč, skrij Mohorjev koledar!
Zažgali ga bodo,
ne dovoli, da ga dobi ta drhal!

Knjigo položiš med narcise,
ki se zibajo v vetru,
kot bi z rumenimi glavami pritrjevale:
Tu bo varna.

Okrog vogala pridrvi črna limuzina:
Eia! Eia! Eia! Alala.

Črnosrajčniki preiskujejo.
Kričijo.
Grozijo.

Skrbi te ženin trepet,
njene ščemeče oči
in kapljice,
ki ji polzijo po zgubanem licu.

Boli strah
za njeno krilo
skrite deklice.

Obup preglasi bojazen
globoko pod povrhnjico
se rojeva pokončnost.

Stopaš na barikade slovenstva.
Lažeš, ne da bi trenil z očmi:
Letošnji koledar?
Nimam ga.
Gospod kaplan mi ga niso dali.

Divertissement


naselila sva lupino dvojine
pozabila na previdnost
nesporazume skrila
za zavese vek

misli prepletla
tesno drugo ob drugo

ob zvenu večera
zaplesala uvežban korak

Super Lea, lepo te je brati v vseh oblikah izražanja

Maja je napisal/a:

Super Lea, lepo te je brati v vseh oblikah izražanja

Hvala Maja :)

pravkar sem pri zadnji popravila pridevnik (mislim, da veliko bolje povem z besedo uvežban, kot ubran.

Zgodbarka

zasačena od jeguljastih pogledov
si scefrala zadnjo iluzijo

za zatlesnjenimi vrati
nad valovanjem ulice in morjem
zabrisanih obrazov
čepela v tišini in iskala
pomen odtenkom črne

takrat je noč prižgala luč
iz hipa svetlobe si izžličkala moč
trenutke nizala v zgodbe
spregovorila o molku

učrkovala si okus samote

Brlenje

hrasti ječijo
in veter prepleta
glasno bobnenje

nebo
nabreklo v drgetavo nemoč
poraja bliske
razliva se v pajčevino
lesketave luči

večer
sloj za slojem lušči luno
srebrno mahovje
kot galaktična cesta ovija
nad prepad sklonjeno deblo

Poletni pastel

hiše spijo
pod ognjenim soncem

vroč vetrc
v počasnem ritmu
niha bilke

trepetlika cvenklja
z zelenimi cekini

bori svileno šumijo
in vonj po smoli
lega na vrtove

razpotegnjene sence
minevajo v noč

Školjka

tavaš po poti
ki pelje
a ne pripelje nikamor

ponoči razvozlavaš
v luno vklesane hieroglife
rdeče češnje
mimohod obrazov
v roje zbrani spomini

deklica
sediš in grizljaš peresnik
zverižene črke
uokvirjaš v besede

prisluhneš lastnim korakom
vsak udarec pete
zaznaš kot pritrditev

za odtenkom smehljaja
se odpreš v pesem

Tihi-Don je napisal/a:

Prebral sem in moram pohvaliti tvoje delo!

Zelo občutene pesmi!

 

Hvala Vasja,

vesela sem tvojega obiska :)

Spočetje*

veter seje svit
mlada luč podrhteva
jutranjici čez obraz

zadnji zavesljaj lune
ogrinja klic prepelice

travnik sanja roso
njen vlažen poljub

v preddverju postava dan
na prosojen strop
prižiga sonce

modrina
zasije
v širok nasmeh

Poželek

noč svetega lovrenca

brezdomec
na klopci
sanja dom

Sestavljalka*


skrita v neredu
iz drobtin pričaraš
ščepec večnosti

Neuokvirjena*

mesec je zataval za oblake
sence so se strnile
si z bliski
iskale pot

vejevje
je v nevidni sili
zaviharilo nad tolmuni

~~~
jutro odpira veke
in sončeva zenica
zaiskri
v pesem

lea199 je napisal/a:

Zgodbarka

zasačena od jeguljastih pogledov
si scefrala zadnjo iluzijo

za zatlesnjenimi vrati
nad valovanjem ulice in morjem
zabrisanih obrazov
čepela v tišini in iskala
pomen odtenkom črne

takrat je noč prižgala luč
iz hipa svetlobe si izžličkala moč
trenutke nizala v zgodbe
spregovorila o molku

učrkovala si okus samote

:wow:res super :)
najbolj mi je tale všeč, čeprav so vse močne in čudovito napisane. Bodi pridna še naprej :)

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Zgodbarka

zasačena od jeguljastih pogledov
si scefrala zadnjo iluzijo

za zatlesnjenimi vrati
nad valovanjem ulice in morjem
zabrisanih obrazov
čepela v tišini in iskala
pomen odtenkom črne

takrat je noč prižgala luč
iz hipa svetlobe si izžličkala moč
trenutke nizala v zgodbe
spregovorila o molku

učrkovala si okus samote

:wow:res super :)
najbolj mi je tale všeč, čeprav so vse močne in čudovito napisane. Bodi pridna še naprej :)

Hvala, Snežinka :)

se strinjam, to je ena izmed mojih najboljših pesmi, če ne celo najboljša

Lea199 zelo lepo pišeš.

latani je napisal/a:

Lea199 zelo lepo pišeš.

Hvala!

Pomembnica


šla si
skozi
neštete roke

na koži
kopičiš odslikave
prstov
dlani

upognjena
zdaj v levo
drugič desno

ravno prav visoko
ne čisto sredi duri

dovoljuješ
nam vstopiti
pustiš
oditi stran