Lea- moje pesmi

Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza

tisočletje ležiš
v zatišju
Furlanske ravnine

boleče lepa
v sivi eleganci
postaranih palač

ženski lik Soče
na dosegu pogleda
spreminjaš
v moško tršati Isonzo

za starim obzidjem gradu
duh trepetavega starca
šepeta
Görz

na predmestnem Rafutu
si hiše podajajo
večerne odmeve korakov
prijetni vrvež
nežno nabrekne
v večjezične klice
Gurize
Gorizia
Gorica

onstran Trga Evrope
v modernih stolpnicah
mlajše sestre
obstajaš kot
Nova Gorica

povezana z obema
tvojima deloma
sem črpala sokove strpnosti
in želela da postaneš
to kar si

eno mesto



Görz(nemško), Gurize(furlansko), Gorizia(italijansko)

Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza - s tem imenom je naselbina prvič omenjena v pisnih virih leta 1001.

Jesenska prevara

z barvami obloženi dnevi
goljufivo prikrivajo
ugasli ogenj

še včeraj
v sijoči pajčevini
kobacajoče
sonce
medli za krinko
kislih nasmehov

igle mraza
stasitim bukvam
pletejo
žareče pajčolane

Lepe pesmi Lea,

Maja je napisal/a:

Lepe pesmi Lea,

Hvala Maja:)

Saj vem, da nisi dolžna, a vesela bi bila, da me opozoriš na tipkarske napake. K sreči objavljam na nekem drugem forumu, kjer so me na to opozorili.

Lp,

Lea priznam, da tudi, če je tipkarska napaka preberem kot bi moralo biti in grem naprej - tudi sama jih delam veliko in me je vsakič groza, ker jih prvič nisem opazila. V poplavi hitrih sms sporočil ali objav na FB so se (vsaj moji) možgani toliko privadili "pogovornim" besedam, ki so skregane s slovnico, da se včasih sprašujem, kako se bo končalo za ta naš lepi jezik.

Uživaj v dnevu

Maja je napisal/a:

Lea priznam, da tudi, če je tipkarska napaka preberem kot bi moralo biti in grem naprej - tudi sama jih delam veliko in me je vsakič groza, ker jih prvič nisem opazila. V poplavi hitrih sms sporočil ali objav na FB so se (vsaj moji) možgani toliko privadili "pogovornim" besedam, ki so skregane s slovnico, da se včasih sprašujem, kako se bo končalo za ta naš lepi jezik.

Uživaj v dnevu

Oprosti Maja, saj nisem mislila nič slabega.
Bilo me je pošteno sram, ker sem v zadnji pesmi napravila tri zelooo velike tipkarske napake. Tista pogovorna beseda štrikanje namesto pletenje ni bila pomembna.

Oprosti in bodi lepo:)

Lea

Saj ni nič za oprostiti, samo navezala sem svoje misli na tvojo opombo

Maja je napisal/a:

Saj ni nič za oprostiti, samo navezala sem svoje misli na tvojo opombo

Hvala Maja

Mimo obljub

prgišče utvar
nedolžno
kot pesek
polzi
skozi prste obljub

čez razmočeno listje
si opotekaje
utira pot
osamljen korak

globoko spodaj
bit
ostaja ledenik

Hiša ob potoku 18 - Muočerd


bratec se poredno smeji

med zamazanimi prsti
se mu zvija
močerad

ga češ
ti ga djnem z golet*

deklica beži

v brezglavem strahu
pohodi
na prekratki verigi
priklenjenega psa

Tarzan zacvili
zobe zasadi v bledo kožo

mala zastoka

iz odtisa zob
zrasejo krvave pike
združene v srage
stečejo proti kolenu

prebledel deček
izza stisnjenih ustnic
mrmra

ma
sej njsem teu

dolgorepo dvoživko
pusti ob vodnjaku

in izgine


ga češ, ti ga djnem z golet* - ga hočeš, dam ti ga za ovratnik

ma, sej njsem teu* - ma, saj nisem hotel

Hiša ob potoku 19 - Krmpir

že ob svitu
čaka deklica na njivi

ma
ti si pej zgudnja*
reče sosed
in začne izoravati krompir

prst vabljivo zadiši
vlažna brazda
boža stopala

mala hiti
brska s prsti
z gomolji polni košaro

pobiralci
si pripovedujejo zgodbe
se šalijo
smejejo

nuna*
postreže
z izdatno južino

ob mraku se razidejo

nunc Tuonče*
otroku stisne nekaj drobiža
d buš imjla z cidjele*



krmpir* - krompir
ma, ti si pej zgudnja* - ti si zgodnja
nunc* - poročen moški
nuna* - poročena ženska
Tuonče* - oblika imena Anton, Tone
d buš imjla z cidele* - da boš imela za bonbone

Hiša ob potoku 20 - Dtela*


brleča petrolejka
rumenkasto barva
sivino polmraka

otroka iz vžigalic
sestavljata rimske številke

starša sta pozna
zanima ju le
ali sta poskrbela za živali

mala se pohvali
duosti dtele sm nakosila
še z jutre bu zaduosti*

odgovor
sproži ploho besed
in par udarcev

teta ju brani

n buš jih touku
zmirm ubugata*

oče gre spat


mama jamra*
sz suhu dtelu
n murem futrt prasca*

ma
dej no
s ži znejdeš
zrdi en krjule
prov gvišno n crkne*
hudomušno reče teta

in s prijaznim
lhku nuč*
odide










dtela* - detelja

duosti dtele sm nakosila še z jutre bu zaduosti* - veliko detelje sem nakosila še za jutri jo bo dovolj

n buš jih touku zmirm ubugata* - ne boš ju tepel saj vedno ubogata

jamra* - se pritožije

sz suhu dtelu n murem futrt prasca* - s suho deteljo ne morem krmiti prašiča

ma, dej no s ži znejdeš zrdi en krjule prov gvišno n crkne* - ma, daj no se boš že znašla zaradi ene samokolnice prav gotovo ne bo poginil

lhku nuč* - lahko noč

Hiša ob potoku 21 - Prvič v šolo

deklica
skuša pogoltniti
v grlu zataknjen cmok

v očeh ji izvirata
mlačna potoka

negotovih korakov
stopa
po ozki stezi

višje ob potoku
dohiti
svetlolaso šolarko
strah izzveni
ob njenem pogledu

greš v šolo

seveda
dobrodušno odvrne
mala debeluška

nasmejani
stečeta
proti šoli

Tihi-Don je napisal/a:

Maja je napisal/a:

Lea priznam, da tudi, če je tipkarska napaka preberem kot bi moralo biti in grem naprej - tudi sama jih delam veliko in me je vsakič groza, ker jih prvič nisem opazila. V poplavi hitrih sms sporočil ali objav na FB so se (vsaj moji) možgani toliko privadili "pogovornim" besedam, ki so skregane s slovnico, da se včasih sprašujem, kako se bo končalo za ta naš lepi jezik.

Uživaj v dnevu

Če mene vprašaš, kako se bo to končalo za naš prelepi jezik, bom rekel - zelo slabo!
Če poslušaš mladino že tako polovico ne razumeš več, čez štirideset let, oni ne bodo razumeli svojih otrok, mi pa bomo mislili, da živimo na drugem planetu, he, he, ...

Hehe kako prav imaš Tihi don:)

Tihi-Don je napisal/a:

Zadnja pesem mi je pa všeč!

Hvala, spominček na prvi šolski dan in deklico s toplimi očmi:)

Ko

vrtinec
dolgo zamolčanih besed
prepljúsne
čez okámenele brežine

se strastna dvojina
spotakne
ob neresnice
pomešane
z drobci spomina

in nabrazda
sveženj
globokih zarez

Tihi-Don je napisal/a:

Ta pesem pa me je zadela v živo!
Toliko pozabljenega gorja je v njej!

Resnična:-)

hvala za komentar:-)

objavim ponovno, nekoliko popravljeno:-)

Se zgodi

da vrtinec
dolgo zamolčanih besed
pljuskne
čez okamenele brežine

strastna dvojina
se spotakne
ob neresnice
pomešane
z drobci spomina

in si naloži
sveženj
globokih zarez

Hiša ob potoku 22 - Bron

ura kemije

zdolgočasena deklica
sanjari

predrami jo
učiteljica
z vprašanjem
s čim mešamo baker
da dobimo bron

dolgčas izzveni

nemoč

neznanje

mala
trdo stiska ustnice
pogled ji bega
z obraza na obraz
pazljivo motri
prisluškuje

na Marjanovih ustnicah
se izoblikuje beseda
mala pohiti
s palico

učiteljica
skuša ostati resna
tebe bi s palico

mala zardi

smeh zaobjame razred

Skrotovičena

plesen
kot pepelnata sled
leze čez obronke


trnje
se boleče zadira
v postarano polt


skisana sredica
se luži
odteka
z odplako spominov


tanek pramen svetlobe
usiha
prepuščen
krempljastim sencam


v goščavi
skovika nočni ptič

Apologíja

Pod gladino rojeni mehurčki se v škrlatnem okvirju družijo s plameni in valovijo prek oceanov. Opotekajoče sekunde cvrčijo z glasom razpokane vročine. Žareča svetloba pronica iz preddverja vulkana. Staljena se všiva v drobce spomina.
Modrina zrcali strastno uganko.