Kakšna je zgodba te fotke?

Maja je napisal/a:

Naporen dan je za menoj. Vstala sem zgodaj zjutraj, po običajnih opravkih sem cel dan delala. Pravzaprav ustvarjala v svojem ateljeju. Danes je moj telefon ostal nem. Nisi me poklical. Svojo nejevoljo zaradi tega sem utopila v energičnem delu. Zaman sem se trudila odriniti te iz svojih misli. Proti večeru sem skočila pod hladen tuš, v upanju, da bom sprala obup iz svojega telesa. Nisi se oglasil. Z žemljico v roki sem se odpravila na sprehod. Noge so me kar same nosile po najini potki. Prišla sem do najinega priljubljenega mesta in sedla. Sama. Počasi sklonim glavo in si dopovedujem, da si imel pomembne opravke in nisi se uspel oglasiti. A koga le lažem? Vem, da med nama je že zdavnaj končano. Moram dvigniti glavo in se odpreti novim izzivom.

Super:) Maja:)

Živa je napisal/a:

Hvala Lea

Maja, ob enem še pohvale

(potrebuje malo kontrole reda, bila zelooooo površna

Nič hudega, saj se da popravit, dodelat, tudi najslanejši pesmniki in pišatelji popravljajo, pilijo. Tako, da je čas nastanka ene knjige dokaj dolg.

Lp,

Hvala Lea za besede spodbude, ti si en tak cuker, obe z Majo bi imela

- i

Ti kar, ponovno med nas, s tako lepimi zapisi kot je tale in vsi izpod tvojega peresa.
Lahkotno, mladostniško opisovanje stanja, balzam za dušo

Neža

Živa je napisal/a:

Ti kar, ponovno med nas, s tako lepimi zapisi kot je tale in vsi izpod tvojega peresa.
Lahkotno, mladostniško opisovanje stanja, balzam za dušo

Neža

Hvala Živa!
Tudi meni je fajn ko sem nazaj in ko vidim da ste vse taaaako pridne in da imam veliko za nadoknadit!

[slika/internet]

Meni zelo zanimivo simpatična, če kdo meni da ni navdiha ob gledanju le te, lahko menjamo.
(v trenutku ko sem jo uzrla, se mi je nasmeh prikradel na lička, bilo je še zanimivosimpatičnih s privdihom humorja)

Fanj, Živa,

navdih mi je že pri prejšnji zbežal;))

Ma, saj bo počasi:)))

[slika/internet]


Danes si je zaželela nekaj novega, nenavadnega, presenetljivo vznemirjujočega.
Dolgo je snovala načrt, uresničitev skrite želje: portret ženskega akta.
Navkljub letom, izkušnjam in vse kar ji je doprinesel čas, kljubovala je svoji eleganci.
Imeti lepo oblikovano telo, kakor satin lesketajočo kožo, čvrste prsi, dar dami od Boga.
Še opaziti se ni dalo, da sta čas in dogodki opravili svoj obhod. Ob pogledu na to divino se moška domišljija ni uspela brzdat, bila je kod sad poželenja za libido.
Njen dolgoletni prijatelj Louis, je predlagal sodelovanje, po dolgem oklevanju, se je predala, sprejela izziv.
Bila je zelo sramežljive narave, zakaj razgaljenost ni bila njen odut, ali v Louisovem ateljeju se je počutila domače, sproščeno.
Udobno se je namestila na staro zofo in Louis je pričel s svojo umetnijo. Kakor nežen vetrič si je zarisal silhueto, postopoma je slika dobivala življenje. S posebno vnemo in vznesenostjo je čaral, izpod njegovega čopiča je nastajala mojstrovina.
Dobivala je Luanin sij.
To prijateljstvo mu je veliko pomenilo, v srcu je imel posebno mesto za njo. Sedaj, ko je dovolila poslikavo, ga je še dodatno vznemirila.
Prvič po dolgoletnem poznanstvu, jo je gledal s posebnostjo:umetnina matere narave.
Tudi če ni bila prva katera mu je pozirala, si je dovolil priznati; kljub letom, je privlačna in očarljiva,
posebnost telesa v ženski podobi. Roka mu je nežno drsela po sliki, čopič je ustvarjal obline, fantazija je pričela svojo dirko.
Predstavljal si je kako mu roka boža njeno polt in ona se ogreva izpod njegove stvaritve,
po dolgi predigri preideta na najlepši del umetnine.
Nenavadne fantazije so mu dajale dodatnega zagona pri ustvarjanju. Ko sta končala z delom, si je kolikor hitro lahko, nadela svoja oblačila.
Kljub njuni navidezni sproščenosti, v zraku je vela posebna napetost. Elegantno in prefinjeno se je postavil pred njo, ji odstranil dolge padajoče lase iz ramen in nežno šepnil v uho:
Kakor model, enkratna si!
Če boš za, se mi lahko še pridružiš, brez obveznosti. Takrat se je v Luani nekaj premaknilo, začutila je Louisove vabljive energije, te so sporočale, nenavadno!
Prvič, po dolgem času je začutila ščemenje v trebuhu, topel in božajoč občutek v predelu prsnice, noge so se ji šibile.
Postavila se je v obrambni položaj, odmaknila se za korak nazaj in dodala: v kolikor se ti pokaže potreba, sem za!
Po tej izjavi se je kakor blisk obrnila, skoraj stekla iz Louisovega ateljeja.
Hitri koraki so jo privedli v bližnji park, tam je poiskala klopco, da se odpočije od čustvenega šoka, naznanjal je svoj prihod.

Bravo Živa

Dovolj je bilo zatrtih želja in poteptanih čustev. Konec popolne gospodične, brez madeža škandala. Ne bom se ozirala na želje svojih staršev in nezdravih norm pokvarjene družbe. Odločila sem se. Sledila bom svojemu srcu. Zaupala bom svojemu razumu. Poslušala bom svoje telo. V svoji odločitvi nisem sama. Ne, on je tukaj ob meni. On je kriv, da mi srce hitreje utripa. Ob misli nanj čutim drobne metuljčke v svojem trebuhu. Pogled v njegove velike oči barve stopljenega jantarja je dovolj, da pozabim svoje ime. Vsak njegov dotik pusti vročo sled na moji koži. Ob poljubu zahtevnih ustnic se stopim. V svoji ljubezni in strasti nisem sama. Svoje življenje delim z njim. Od včeraj si pripadava tudi po zakonu. Od sinoči poznam lepoto svojega telesa, tako, kot jo vidi on. Kako nevedno naivna sem bila. Pokazal mi je mojo čutno naravo. Odstrl tančico strasti, za katero sploh nisem vedela, da je v meni. Pokazal mi je moj novi, žareči obraz. Se le meni zdi, da sem res drugačna?

[slika/internet]

vse dobro pri ustvarjanju, drage moje

Luana je napisal/a:

[slika/internet]

vse dobro pri ustvarjanju, drage moje

Lepo:)

Luana je napisal/a:

[slika/internet]

vse dobro pri ustvarjanju, drage moje

Luana hvala za sliko! :) je bil že čas, da se zopet spravimo malo v "akcijo" :)




SONČNI ŽARKI


Skozi meglo, kapljice in hlad so si utirali pot. Izgubljali so
svojo sončno, toplo moč in svetlo, živo rumeno barvo. Cilj je bil daleč, a
vreden vsake žrtve, vreden da so izgubili odtenek barve ali atome moči. Želeli so pobožati
kapljice rose na še vedno zeleni travi in na plano privabiti vse živali, da si
ogrejejo še vedno zaspana telesa. Med potjo so s toploto in svetlobo oblivali
liste, veje in krošnje, na tleh pa so se zlili s prstjo in kamenjem. Razdajali so sami sebe, dokler se niso
izgubili v tujem svetu in kot drobni delci neopazno živeli naprej….

Po vsakem dežju posije sonce. Po vsaki temni sivini spet
pride prijetna barvna svetloba. Težki, deževni dnevi so s svojimi hladnimi
prsti zagrebli po moji duši. Brez potrebe sem prisluhnila depresivni sivini, ki
me je omamljeno zazibala v otopeli čas. S prazno glavo in spečimi čustvi sem se
premikala skozi dan. Občasno sem se skušala pogreti s skodelico čaja in
nasmejati ob prebiranju veselih zapisov in poslušanju prijetne glasbe. Na koncu
sem pokleknila pod težo sive nedejavnosti in zgodaj odšla spat. Zbudila sem se
v novo jutro. Srečna in nasmejana, predvsem pa naspana. Ja, tudi tak siv dan
potrebujem v svojem življenju. Po njem sem vedno kot prerojena. Po lenobni
neaktivnosti z veseljem zrem v nov dan. Iščem vse špranje kamor lahko posije občutek
pozitivne energije. Nošena veseljem do življenja iščem lepe trenutke v
povprečju našega vsakdana. Vsaka stvar je vredna trenutka našega časa, če nas
le napolni s srečo. Vsak pogled na lepoto, ki nas obdaja, vsak zvok, ki se
poraja v naravi, prav vsaka vsakdanja malenkost si zasluži trenutek naše
pozornosti in občudovanja. Skupaj ustvarjamo srečo in veselje. Skupaj vsak sivi
dan spremenimo v žarečega. Veselim se naslednjega sivega dne. Tako kot narava
potrebuje dež in sonce, tako tudi jaz potrebujem sive in žareče dneve.

Pridni Snežinka, Maja :)
Upam, da se kmalu pridružim :)
lp,

Maja je napisal/a:

Po vsakem dežju posije sonce. Po vsaki temni sivini spet
pride prijetna barvna svetloba. Težki, deževni dnevi so s svojimi hladnimi
prsti zagrebli po moji duši. Brez potrebe sem prisluhnila depresivni sivini, ki
me je omamljeno zazibala v otopeli čas. S prazno glavo in spečimi čustvi sem se
premikala skozi dan. Občasno sem se skušala pogreti s skodelico čaja in
nasmejati ob prebiranju veselih zapisov in poslušanju prijetne glasbe. Na koncu
sem pokleknila pod težo sive nedejavnosti in zgodaj odšla spat. Zbudila sem se
v novo jutro. Srečna in nasmejana, predvsem pa naspana. Ja, tudi tak siv dan
potrebujem v svojem življenju. Po njem sem vedno kot prerojena. Po lenobni
neaktivnosti z veseljem zrem v nov dan. Iščem vse špranje kamor lahko posije občutek
pozitivne energije. Nošena veseljem do življenja iščem lepe trenutke v
povprečju našega vsakdana. Vsaka stvar je vredna trenutka našega časa, če nas
le napolni s srečo. Vsak pogled na lepoto, ki nas obdaja, vsak zvok, ki se
poraja v naravi, prav vsaka vsakdanja malenkost si zasluži trenutek naše
pozornosti in občudovanja. Skupaj ustvarjamo srečo in veselje. Skupaj vsak sivi
dan spremenimo v žarečega. Veselim se naslednjega sivega dne. Tako kot narava
potrebuje dež in sonce, tako tudi jaz potrebujem sive in žareče dneve.

Tako resnično, tako poznano! Super

nov izziv

Maja je napisal/a:

nov izziv

dobr :)

Maja je napisal/a:

Sem mala navihanka, a vsi me imajo radi in mi vedno
pogledajo skozi prste. Obožujejo me. Občasno jih spravljam v jezo . Najbrž
zato, ker se bojijo za mojo varnost. Tako oni pravijo, kaj pa jaz vem, nikoli
se nisem počutila ogrožene. A kaj hočem? Življenje je tako lepo in toliko
stvari je, ki bi jih rada raziskala. Sem pač radovedna in ne poznam strahu.
Vem, da me bodo vedno rešili iz težav, ne glede na to, v kakšne težave se
zapletem. Sem pač mala nagajivka. Nikoli ne mislim nič slabega in res jim nočem
povzročati sivih las. Ne razumem zakaj se bojijo, ko se splazim k sosedovemu
psu, ki je tako visok kot jaz. Res je prijazen kuža, ki mi dovoli, da splezam
na njegov hrbet. On laja in kaže zobe le tujcem in tistim, ki jih nima rad.
Mene obožuje. Prav tako ne vem, zakaj je mamica jokala in oče stiskal zobe, ko
sem z vrhnjih vej drevesa skočila stricu v naročje. Stric me vedno ujame. Ko
sem bila manjša me je občasno metal v zrak in vedno ujel. Kaj ne vedo, da me bo
vedno ujel? Saj je velik in močan pa še rad se igra z menoj. Tako, kot takrat,
ko sva se igrala skrivalnice. No, mogoče pa takrat ni bil tako vesel. Sploh ker
me dobre pol ure ni mogel najti. Jaz pa sem čepela pod grmom z nogami v plitki
vodi potoka. Saj je bilo toplo, nisem se prehladila. Rada sem mala navihanka.
Rada spravljam ljudi v dobro voljo. Majhna sem še in naučila se bom, da svojih
dragih sorodnikov, ne bom več spravljala v obup in slabo voljo. Tudi jaz jih
imam rada.

prisrčno^^

Bom kar tukaj komentirala Matjažev ponovni prihod na forum, vse je oživelo :)
čudežna moč prezence(nisem dobila slov. izraza)

če ste za?
nov izziv bil dobrodošel?!

Luana je napisal/a:

Bom kar tukaj komentirala Matjažev ponovni prihod na forum, vse je oživelo :)
čudežna moč prezence(nisem dobila slov. izraza)

če ste za?
nov izziv bil dobrodošel?!

hihihi ^^
se lahko zaposlim za sliko? imam odlično idejo=)