Kakšna je zgodba te fotke?

Cinično vztraja na skalnati podlagi izpred stoletij naslikanega poda. Brezčasje njenega izraza, žaluje za umrlimi pogledi ljudi katerih je čas izbrisal identiteto.
Uvel in brezbarven obraz, je sled ujme.
Kljub slabemu počutju, brezvoljnosti in energijski izpitosti upa na izpolnitev skritih želja.
Težki koraki teptajo še zadnji izdihljaj ovit v žalost.

Kaj pa novi izziv

[slika/internet]

Dolgo sem bil zaprt v topli lupini. Ni mi bilo dolgčas, ne imel sem brata ob sebi. Skupaj sva se veselila novega dne, še posebno tistega dne, ko bova dovolj dolgo v toplem zavita in bo čas, da se odpraviva v svet vas ljudi razveseljevat. Veselim se šelestenja listov pod vašimi koraki. To bo znak, da ste prišli pome. Odnesli me boste v košari ali vrečki z vami domov. In tam boste okušali mojo sladko meso. Vem, da ne bom umrl, še več v vas bom živel naprej.

Vrtnica je napisal/a:

Cinično vztraja na skalnati podlagi izpred stoletij naslikanega poda. Brezčasje njenega izraza, žaluje za umrlimi pogledi ljudi katerih je čas izbrisal identiteto.
Uvel in brezbarven obraz, je sled ujme.
Kljub slabemu počutju, brezvoljnosti in energijski izpitosti upa na izpolnitev skritih želja.
Težki koraki teptajo še zadnji izdihljaj ovit v žalost.

Wau Vrtnica, to pa mi je zelo všeč:)))

Maja je napisal/a:

Dolgo sem bil zaprt v topli lupini. Ni mi bilo dolgčas, ne imel sem brata ob sebi. Skupaj sva se veselila novega dne, še posebno tistega dne, ko bova dovolj dolgo v toplem zavita in bo čas, da se odpraviva v svet vas ljudi razveseljevat. Veselim se šelestenja listov pod vašimi koraki. To bo znak, da ste prišli pome. Odnesli me boste v košari ali vrečki z vami domov. In tam boste okušali mojo sladko meso. Vem, da ne bom umrl, še več v vas bom živel naprej.

Maja, tudi ti si nadvse pridna:)

Predaja


[slika/internet]


Nemi preplet vseh štirih strani neba. Na mehki blazini med večbarvno posteljnino polegata, zliti druga v drugo, komaj zaznavni stezi.
Burja pije rosni eliksir noči, sonce daruje pozlato izvenelim strastem.
Ozke reže vabljivo namigujejo. Bodice puha varujejo skrivnosti. Bistvo je skrito za barjere spomina. Nasmeh varljivo ponuja slast predaje.

lea199 je napisal/a:

Wau Vrtnica, to pa mi je zelo všeč:)))

Lea, tudi ti si zeloooooooooooooo pridna

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Wau Vrtnica, to pa mi je zelo všeč:)))

Lea, tudi ti si zeloooooooooooooo pridna

Hvala Vrtnica, a se ne strinjam, ti si veliko bolj pridna

Je že wredi Lea; Imate prav jazt

Predaja


[slika/internet]


Nemi preplet.
V večbarvnosti, zliti druga v drugo, komaj zaznani poti.
Z vetrom piješ eliksir noči.
Bistvo se skriva za bariere spomina. Ozka reža vabljivo namiguje. Bodičast puh varujejo skrivnosti.
Jutro ti s soncem podari pozlato.
Nasmeh varljivo ponuja slast predaje, vse tja, do izzvenelih strasti.

nov izziv

Maja je napisal/a:

nov izziv

Hvala Maja,

lepa fotka zdaj moram pobrskati za navdihom.

:)))

lp,

Snowflake.* je napisal/a:

Moja duša je vulkan, obdan z meglicami.
Okoli mene je plast iluzij, ovoj hladnosti. S svojo strukturo miri žgoča čustva, ki jih drži v notranjosti mojega telesa, v zavetju ostrih skal.
Iluzije teptajo občutke iz dneva v dan, zato da me ščitijo pred bolečino, ki bi jo ta žareča lava povzročila.
Telo prenaša pritiske, spopada se z vročino, ovija se v krhko neresničnost, ki je vseeno zmožna nadzirati um.
Telo je izčrpano, želi si občutiti bolečino, želi da se notranja žgoča vsebina prelije čezenj.
Meglice utopij bodo ožgane, uničene in poteptane. Jaz, kot človek, bom fizično uničena, a bo moja notranjost očiščena.
Mogoče bo prazna, ko v njej ne bo več tistega kar jo je predolgo časa zapolnjevalo, a bo končno pripravljena na sprejetje nečesa novega,
kar je ne bo samo zapolnilo pač pa tudi izpopolnilo.

Lepo, moje čestitke:)

lp,

Snowflake.* je napisal/a:

Moja duša je vulkan, obdan z meglicami.
Okoli mene je plast iluzij, ovoj hladnosti. S svojo strukturo miri žgoča čustva, ki jih drži v notranjosti mojega telesa, v zavetju ostrih skal.
Iluzije teptajo občutke iz dneva v dan, zato da me ščitijo pred bolečino, ki bi jo ta žareča lava povzročila.
Telo prenaša pritiske, spopada se z vročino, ovija se v krhko neresničnost, ki je vseeno zmožna nadzirati um.
Telo je izčrpano, želi si občutiti bolečino, želi da se notranja žgoča vsebina prelije čezenj.
Meglice utopij bodo ožgane, uničene in poteptane. Jaz, kot človek, bom fizično uničena, a bo moja notranjost očiščena.
Mogoče bo prazna, ko v njej ne bo več tistega kar jo je predolgo časa zapolnjevalo, a bo končno pripravljena na sprejetje nečesa novega,
kar je ne bo samo zapolnilo pač pa tudi izpopolnilo.

Ognjena tapiserija



Modrina zrcali v strastno uganko.
Rdečkasta svetloba pronica iz preddverij vulkana. Globina se dviga kot zračni mehurčki. Opotekaje si utira pot. Sekunde cvrčijo z glasom razpokane vročine, se raztapljajo in v zareze všijejo drobce spomina.
Porazgubljene v škrlatnem okvirju, v plapolanju ognja in v prasketanju morja.
Nekje srečam samo sebe.

lea199 je napisal/a:

Ognjena tapiserija



Modrina zrcali v strastno uganko.
Rdečkasta svetloba pronica med preddverji vulkana. Iz globine se dviga kot zračni mehurčki. Opotekaje si utira pot. Sekunde šumeče cvrčijo z glasovom razpokane vročine, se raztapljajo in v zareze všijejo drobce spomina.
Porazgubljene v škrlatnem okvirju, v plapolanju ognja in v prasketanju morja.
Nekje srečam samo sebe.

Super je!


ps. Hvala Maja in lea199 :)

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Ognjena tapiserija



Modrina zrcali v strastno uganko.
Rdečkasta svetloba pronica med preddverji vulkana. Iz globine se dviga kot zračni mehurčki. Opotekaje si utira pot. Sekunde šumeče cvrčijo z glasovom razpokane vročine, se raztapljajo in v zareze všijejo drobce spomina.
Porazgubljene v škrlatnem okvirju, v plapolanju ognja in v prasketanju morja.
Nekje srečam samo sebe.

Super je!


ps. Hvala Maja in lea199 :)

Hvala, Snowflake*, se še nekoliko lovim, morda mi uspe izčistit:)

Še en poiskus:

Tapiserija




Pod gladino rojeni mehurčki se v škrlatnem okvirju družijo s plameni in valovijo prek oceanov. Opotekajoče sekunde cvrčijo z glasom razpokane vročine. Žareča svetloba pronica iz preddverja vulkana. Staljena se všiva v drobce spomina.
Modrina zrcali strastno uganko.
Nekje srečam sebe.

Lepo Lea

Rojena sem v hladnem, mračnem kotu sveta, obsijana z vročino vulkana in obdana z meglicami novega upanja. Z visoko dvignjeno glavo in notranjo močjo, polno samozavestne samohvale gledam v prihodnost. Tukaj sem, da vam pokažem moč notranjege vulkana duše. Vsak mora sam spoznati svoj jaz in ukrotiti svojo lavo.

Maja je napisal/a:

Rojena sem v hladnem, mračnem kotu sveta, obsijana z vročino vulkana in obdana z meglicami novega upanja. Z visoko dvignjeno glavo in notranjo močjo, polno samozavestne samohvale gledam v prihodnost. Tukaj sem, da vam pokažem moč notranjege vulkana duše. Vsak mora sam spoznati svoj jaz in ukrotiti svojo lavo.

Super Maja, moje čestitke:)

Hvala Lea

lea199 je napisal/a:

Maja je napisal/a:

Rojena sem v hladnem, mračnem kotu sveta, obsijana z vročino vulkana in obdana z meglicami novega upanja. Z visoko dvignjeno glavo in notranjo močjo, polno samozavestne samohvale gledam v prihodnost. Tukaj sem, da vam pokažem moč notranjege vulkana duše. Vsak mora sam spoznati svoj jaz in ukrotiti svojo lavo.

Super Maja, moje čestitke:)

Tudi jaz se strinjam, odlična je :)


p.s. Prosila bi za nov iziv, oz. novo sliko :)