Lea- moje pesmi

Danes je izginil

Danes je izginil …
v bolečini prevare
pretkane z Judeževimi poljubi.

Danes je izginil …
v molku noči brez spanja.

Danes je izginil …
v praznini pogleda
steklenih oči.

Obsedena ginem
v deliriju nemoči.

lea199 je napisal/a:

Danes je izginil

Danes je izginil …
v bolečini prevare
pretkane z Judeževimi poljubi.

Danes je izginil …
v molku noči brez spanja.

Danes je izginil …
v praznini pogleda
steklenih oči.

Obsedena ginem
v deliriju nemoči.

Lea! TA!! Ta je - najboljša doslej! BRAVO!

Anja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Danes je izginil

Danes je izginil …
v bolečini prevare
pretkane z Judeževimi poljubi.

Danes je izginil …
v molku noči brez spanja.

Danes je izginil …
v praznini pogleda
steklenih oči.

Obsedena ginem
v deliriju nemoči.

Lea! TA!! Ta je - najboljša doslej! BRAVO!

Wau Anja! Vesela!!! Hvala!!!

V jutro rojena burja

V jutro rojena burja,
spiha sivino iz lepljive megle.
Odstira poglede,
ojača pridušene glasove.
V vrtinčenju razpiha
drobne kaplje ledenega dežja,
padajočega
iz velike praznine neba.
Z mrzlimi rokami
v ostrih zamahih
grabi vrane,
skrite v zatišju starih streh.
Skozi vas predrzno vleče.

Upaš, da ne opazim podlosti.
Zažiraš se mi globoko v drobovje.
Opit od ukradenih energij.

Divja burja

Divja burja
briše prah na starem britofu
ob vaški cerkvi.
S trdo roko boža zamrznjeno odejo prsti,
ležečo preko kosti,
že davno umrlih.

„O, o, o, …, tulijo duhovi.
Med žvižgi burje
združenimi s kriki srak.

Se kotalijo v dolino,
tam izzvenijo.

Dan sivo ječi.


slika/internet

Burja po strehah pospravlja,
evtanazira stara drevesa.
Z belo odejo prekriva cvetove nacis.

Zvrtinčen zrak pleše v pekel mraza.

lea199 je napisal/a:

Dan sivo ječi.


slika/internet

Burja po strehah pospravlja,
evtanazira stara drevesa.
Z belo odejo prekriva cvetove nacis.

Zvrtinčen zrak pleše v pekel mraza.

bravo, tudi zgornja dobra, ,

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Dan sivo ječi.


slika/internet

Burja po strehah pospravlja,
evtanazira stara drevesa.
Z belo odejo prekriva cvetove nacis.

Zvrtinčen zrak pleše v pekel mraza.

bravo, tudi zgornja dobra, ,

Hvala Vrtnica, te dni mi je dala burja veliko navdiha.

Dobre so te tvoje z burjo!
vsaka po svoje!

Ita-Ines je napisal/a:

Dobre so te tvoje z burjo!
vsaka po svoje!

Doživete ... te dni mi ni manjkalo navdiha.

Hvala Ines

Rojeva se zgodba

Svetli lasje padajo na ramena,
ki jih stresa glasen jok.
Drobni prsti drže pero,
z njim vlečejo zamorjene krivulje črk.
V starem zvezku se rojeva zgodba,
ki priča o novi bolečini.

lea199 je napisal/a:

Rojeva se zgodba

Svetli lasje padajo na ramena,
ki jih stresa glasen jok.
Drobni prsti drže pero,
z njim vlečejo zamorjene krivulje črk.
V starem zvezku se rojeva zgodba,
ki priča o novi bolečini.

lepa, da misliti.......

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Rojeva se zgodba

Svetli lasje padajo na ramena,
ki jih stresa glasen jok.
Drobni prsti drže pero,
z njim vlečejo zamorjene krivulje črk.
V starem zvezku se rojeva zgodba,
ki priča o novi bolečini.

lepa, da misliti.......

Zanimiva misel, vendar bi bilo samo pesem potrebno nekoliko popiliti. Bom poskusila, ko najdem kaj časa.

Hvala Vrtnica!

Šepet vetra

Vse mehkejša modrina
je poniknila
v mračni sivini večera.

Veter šepeta, v jeziku
že davno izgubljenih senc.

Ponavlja vprašanja:
Kje so izgubljene ure?
Kam je poniknil čas?

Izgublja se
v nestvarnosti morastih sanj.

Zgodba

Tresoča roka piše.

Potoki prelitih solza,
pomešani z modrino črnila.
Namakajo zamorjene krivulje črk.
Besede spreminjajo v boleče hudournike,
deroče čez orumenele liste
starega zvezka.

Neznosna bolečina
rojeva zgodbo.

Življenje bi vdahnila

Sva iz prsti,
hladna,
brez duše.
Čustva za naju so neznanka.

S poljubom vate življenje bi vdahnila.

Trplenje je končano

Trpljenje je končano.
Na licu se je posušila zadnja solza.
Ne kradeš mi več spanca.
Želim si dotik nekoga ...
dotik, ki mi prinaša kanec upanja.

lea199 je napisal/a:

Življenje bi vdahnila

Sva iz prsti,
hladna,
brez duše.
Čustva za naju so neznanka.

S poljubom vate življenje bi vdahnila.

Maja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Življenje bi vdahnila

Sva iz prsti,
hladna,
brez duše.
Čustva za naju so neznanka.

S poljubom vate življenje bi vdahnila.

Hvala Maja!

Zamolkel nemir



Zamolkel nemir,
na ozkih spačenih ustnicah
posmeh zapuščenosti.

Vest rogovilasta preganjalka
zaudarjajoča po gnili sivini.
Surovo pehajoča
v ledeno vlažnost noči.

Sanjam luno

Razigrana luna briše razdalje.
Nasmeje nočno nebo.
Mežika iz koničastega srpa.

Se na rob obzorja nasloni.
V svoj modri sij ovije
ščemeče sape besed;

o nepopisni lepoti te noči.

lepo

Vau, Lea, napredovala si, zelo! :)) lepe so, resnično lepe so tvoje zadnje!!

Vrtnica je napisal/a:

lepo

Hvala Vrtnica!