Lea- moje pesmi

Anja je napisal/a:

Vau, Lea, napredovala si, zelo! :)) lepe so, resnično lepe so tvoje zadnje!!

Hvala Anja ... sem vesela

20. 03.1945

Pomladni veter upogiba
pravkar prebujene cvetove nacis.

Siv nagrobnik opominja
z dvema paroma nedolžnih oči.

Dekleti ležita v mrzli tišini.
Prekriti z debelo plastjo prsti.

lea199 je napisal/a:

20. 03.1945

Pomladni veter upogiba
pravkar prebujene cvetove nacis.

Siv nagrobnik opominja
z dvema paroma nedolžnih oči.

Dekleti ležita v mrzli tišini.
Prekriti z debelo plastjo prsti.

Lepa.
Žalost je lepa..
a še kar žalostna.

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

20. 03.1945

Pomladni veter upogiba
pravkar prebujene cvetove nacis.

Siv nagrobnik opominja
z dvema paroma nedolžnih oči.

Dekleti ležita v mrzli tišini.
Prekriti z debelo plastjo prsti.

Lepa.
Žalost je lepa..
a še kar žalostna.

Hvala WanderingSOUL, res je žalostna ... v spomin na dve umrli dekleti.

Izgubljena v breznu časa

Globoko v drobovju odmeva krik.
Izgubljena v breznu časa,
se zavedam minljivosti … ginevanja.
Drhtim vpeta v spone strahov.
Skušam pozabiti.
Šumečo vtkanost v naključja.
Neizbežno tekmo s časom.

lea199 je napisal/a:

Izgubljena v brezčasju

Globoko v drobovju odmeva krik.
Izgubljena v brezčasju,
se zavedam minljivosti … ginevanja.
Drhtim vpeta v spone strahov.
Skušam pozabiti.
Šumečo vtkanost v naključja.
Neizbežno tekmo s časom.

Tečeš za soncem, dan za dnem...
Mine dan, pride noč, vse se ponovi.
Vsakič te prehiti.
On ostane isti... Tebe več ni...

(Umm..mi je zlo ušeč:) in se nism mogu zadržat d nebi svoje dodal...)

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Izgubljena v breznu časa

Globoko v drobovju odmeva krik.
Izgubljena v breznu časa,
se zavedam minljivosti … ginevanja.
Drhtim vpeta v spone strahov.
Skušam pozabiti.
Šumečo vtkanost v naključja.
Neizbežno tekmo s časom.

Tečeš za soncem, dan za dnem...
Mine dan, pride noč, vse se ponovi.
Vsakič te prehiti.
On ostane isti... Tebe več ni...

(Umm..mi je zlo ušeč:) in se nism mogu zadržat d nebi svoje dodal...)

Zelo lepo si nadaljeval, rada imam tak način pisanja skupno delo.
Vesela bom, če še kdaj kaj napišeš, nadaljuješ pesem.

Z Anjo imava celo rubriko kjer objavljava skupne pesmi.

Hvala!

lea199 je napisal/a:

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Izgubljena v brezčasju

Globoko v drobovju odmeva krik.
Izgubljena v brezčasju,
se zavedam minljivosti … ginevanja.
Drhtim vpeta v spone strahov.
Skušam pozabiti.
Šumečo vtkanost v naključja.
Neizbežno tekmo s časom.

Tečeš za soncem, dan za dnem...
Mine dan, pride noč, vse se ponovi.
Vsakič te prehiti.
On ostane isti... Tebe več ni...

(Umm..mi je zlo ušeč:) in se nism mogu zadržat d nebi svoje dodal...)

Zelo lepo si nadaljeval, rada imam tak način pisanja skupno delo.
Vesela bom, če še kdaj kaj napišeš, nadaljuješ pesem.

Z Anjo imava celo rubriko kjer objavljava skupne pesmi.

Hvala!

Hvala:) Meni tudi postaja všeč skupno pisanje in bom mogoče še kaj napisal.:)
Tisto rubriko sem pa tudi že opazil^^.

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Izgubljena v brezčasju

Globoko v drobovju odmeva krik.
Izgubljena v breznu časa,
se zavedam minljivosti … ginevanja.
Drhtim vpeta v spone strahov.
Skušam pozabiti.
Šumečo vtkanost v naključja.
Neizbežno tekmo s časom.

Tečeš za soncem, dan za dnem...
Mine dan, pride noč, vse se ponovi.
Vsakič te prehiti.
On ostane isti... Tebe več ni...

(Umm..mi je zlo ušeč:) in se nism mogu zadržat d nebi svoje dodal...)

Zelo lepo si nadaljeval, rada imam tak način pisanja skupno delo.
Vesela bom, če še kdaj kaj napišeš, nadaljuješ pesem.

Z Anjo imava celo rubriko kjer objavljava skupne pesmi.

Hvala!

Hvala:) Meni tudi postaja všeč skupno pisanje in bom mogoče še kaj napisal.:)
Tisto rubriko sem pa tudi že opazil^^.

Kot sem že napisla, bom vesela skupnega pisanja.

:)

Muhasti april

Navzkriž nametane besede,
opis muhavosti aprila.

Neprepoznavna resnica
o stanju.

Raztrgane sence
ujete v skrite poglede.

Zanjo

Kra, kra, kra,
poletel je črni vran,
skozi pomladni dež.
Objet z sivo meglo.
Drobno solzo je potočil.
Zanjo, ki za vedno je odšla.

Kra, kra kra,
solza je padla na rumeni cvet.
Nacisa je zajokala.

Cvetje valovi

Cvetje valovi
v katedrali pastelnih barv,
odseva na kristalu vodne gladine.

Most zmagoslavja in ponosa,
nas vodi iz raja v raj.

Valovijo nama misli

Valovijo nama misli.
Široka navdihnjenost
greje v prsih.

Čutiva, ... sva sorodni duši,
čvrsto povezani z nevidno nitjo.

Trden stik, upi, radosti,
poplava vzhičenih misli,
brez odvečnih besed.

lea199 je napisal/a:

Valovijo nama misli

Valovijo nama misli.
Široka navdihnjenost
greje v prsih.

Čutiva, ... sva sorodni duši,
čvrsto povezani z nevidno nitjo.

Trden stik, upi, radosti,
poplava vzhičenih misli,
brez odvečnih besed.

Oh...všeč mi je:)
Dobra^^

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Valovijo nama misli

Valovijo nama misli.
Široka navdihnjenost
greje v prsih.

Čutiva, ... sva sorodni duši,
čvrsto povezani z nevidno nitjo.

Trden stik, upi, radosti,
poplava vzhičenih misli,
brez odvečnih besed.

Oh...všeč mi je:)
Dobra^^

Hvala Matjaž vesela

Prevarana

Misli brezupno,
kot izgubljene duše sredi vic,
iščejo zadnje koščke iluzij.

Grem naprej,
verjamem v lepoto življenja.
Brez bitke poražena.
Skušam pozabiti, ti oprostiti.

V prsih neznosna bolečina.

Diham.
Vem,
bila sem igrača v tvojih rokah.

Nemoč je ugnana.
V pljuča sem zajela svežega zraka.

Pijanček

Naslonjen ob izložbo,
brezvoljen,
blodnega pogleda.
Strmiš v nič.

Ujet v prezirljive poglede,
odkimavanja,
obsojen,
sam.

Prepojen z mrtvilom
napol prazne steklenice.

Komu se smiliš?
Sebi?
Bogu?

lea199 je napisal/a:

Pijanček

Naslonjen ob izložbo,
brezvoljen,
blodnega pogleda.
Strmiš v nič.

Ujet v prezirljive poglede,
odkimavanja,
obsojen,
sam.

Prepojen z mrtvilom
napol prazne steklenice.

Komu se smiliš?
Sebi?
Bogu?

Kaj si si naredil?
Zavrgel si edino,
kar je vredno.
Sploh nisi vedel,
kaj to je...

Kaj je ostalo od tebe?
Potreba? Odvisnost?
Strah?!

lea199 je napisal/a:

Pijanček

Naslonjen ob izložbo,
brezvoljen,
blodnega pogleda.
Strmiš v nič.

Ujet v prezirljive poglede,
odkimavanja,
obsojen,
sam.

Prepojen z mrtvilom
napol prazne steklenice.

Komu se smiliš?
Sebi?
Bogu?

Uh, hudo dobra.

lea199 je napisal/a:

Zanjo

Kra, kra, kra,
poletel je črni vran,
skozi pomladni dež.
Objet z sivo meglo.
Drobno solzo je potočil.
Zanjo, ki za vedno je odšla.

Kra, kra kra,
solza je padla na rumeni cvet.
Nacisa je zajokala.

Vau, čudovita simbolika!

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Pijanček

Naslonjen ob izložbo,
brezvoljen,
blodnega pogleda.
Strmiš v nič.

Ujet v prezirljive poglede,
odkimavanja,
obsojen,
sam.

Prepojen z mrtvilom
napol prazne steklenice.

Komu se smiliš?
Sebi?
Bogu?

Kaj si si naredil?
Zavrgel si edino,
kar je vredno.
Sploh nisi vedel,
kaj to je...

Kaj je ostalo od tebe?
Potreba? Odvisnost?
Strah?!

Porušeni so mostovi.
Čustva so izničena.
Misliš le nanjo;
steklenico.

Anja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Pijanček

Naslonjen ob izložbo,
brezvoljen,
blodnega pogleda.
Strmiš v nič.

Ujet v prezirljive poglede,
odkimavanja,
obsojen,
sam.

Prepojen z mrtvilom
napol prazne steklenice.

Komu se smiliš?
Sebi?
Bogu?

Uh, hudo dobra.

Hvala Anja!

Žal sem ga res videla, bil je sam s steklenico.

Anja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Zanjo

Kra, kra, kra,
poletel je črni vran,
skozi pomladni dež.
Objet z sivo meglo.
Drobno solzo je potočil.
Zanjo, ki za vedno je odšla.

Kra, kra kra,
solza je padla na rumeni cvet.
Nacisa je zajokala.

Vau, čudovita simbolika!

Veš to čutim, ...

Hvala in lp

Uhojene poti

Vračanje v lepoto preteklosti,
odpira rane v monotonosti tega trenutka.

Goljufiva igra spominov
sili v hojo po uhojenih poteh.
Hromi nas brezumna želja vračanja.

Bujna domišljija
dekorira spomine v bleščeče ovitke.

Zadovoljstvo z doživetim
pozablja na mik prihodnosti.