Kakšna je zgodba te fotke?

Snowflake.* je napisal/a:

Vincce je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Osvežujoče vreme v jeseni se mi je vedno zdelo super. Takrat sem najraje pisal in največ pisal. Sprehajal sem se po parku zraven gimnazije ki sem jo nekoč obiskoval, ne preveč dolgo nazaj, takrat ko sem še bil zelen okrog ušes in še nisem vedel kam bi se dal. Sprehajal sem se v smeri, ki sem jo naredil s prijatelji vsak petek po pouku, ko je ura odbila 2 in sem ves evforičen vrgel svoje počečkane zvezke in smrdljive stare šolske knjige v torbo. Šli smo na klop, ki smo jo poimenovali čisto preprosto Naša klop. Tam odprli vse kar smo dobili za piti in čakali mlajše gimnazijke . Videti smo bili kot divje zveri ki so čakale svoj plen. Ti spomini, bilo je čudovito.

Pihala je hladna puhlica, usedel sem se na Našo klop in iskal po svojem suknjiču za škatlo cigaret. Prižgal sem tisto cigareto, ki jo vedno obrnem navzgor, za srečo. Potreboval sem jo. Potreben sem bil nove ljubezni, sveže kakor kaplja jesenskega dežja na licu lepih gimnazijk. Potreben sem bil česar koli samo da začnem spet pisat. Glava me je mentalno pofukala v rit. Nisem maral teh dveh besed v istem stavku, fukati in rit.

Gledal sem krošnje, jesensko obarvane in cigareta mi je počasi ugašala. Obrnem se v smeri šole, dvorišče je bilo videti prazno kakor moja glava. Skozi okno sem gledal dijake pri pouku Slovenščine. Poučevala jih je profesorica s katero sva imela skrito afero, uživala je v mojih zgodbah.
Odprla so se vrata in izstopila je prelepa deklica. Ni bila prisotna pri pouku, zaradi tega je takoj požela moje zanimanje. Šla je proti parku, veter ji je pihal v laseh. Prižigala je cigareto s skorajda izpraznjenim vžigalnikom. Veter ji tega nikakor ni dovolil.
»Pridi po ogenj, moj se še ni predal.«

Ko se mi je približala sem opazil da je lepša kot sem sprva mislil. Bila je vsa naravna, ni nosila umetnih ličil, ki delujejo kurbirsko. Njena bleda polt je bila videti nežna kakor rosa v jutranji zarji in moje roke so se je hrepeneče želele dotakniti. Svetlikajoči se lasje so spominjali na pšenično polje in skupaj z jutranjo roso je to popolna kombinacija za pašo oči. Bila je več kot osvežitev in daala mi je novih moči, novih sokov, novih inspiracij. Stojal sem in jo gledal v oči, nič nisem zinil. Spodnja čeljust je padla 10 centimetrov niže.

» Je kaj narobe? Si videl fatamorgano?« Je rekla in razprla ustnice ter razkrila svoj božanski nasmeh.
Bil sem še bolj omrežen. Nisem imel moči spregovoriti besede so se mi kar zataknile nekje med grlom in pljuči. Že dolgo se mi ni to zgodilo, že kakšnih 35046360349 let, moj jezik je navadno kot stroj, moja vrlina, ne razumem. Končno sem zjecljal.

» Ne vem kaj naj rečem da ne bo zvenelo kot poceni prodana finta. Lepa si, spominjaš me na nekoga.«
»Na koga?«

»Hm….mislim da na….AJA na mojo bodočo bivšo ženo.«
»Hihi ne obetaj si preveč, perverznež.«

Stopil sem korak bliže, gledajoč v njene sinje modre oči in s prstom zaprl njene ustnice. Zgodil se je eden tistih filmskih trenutkov, ko glasba počasi ponikne in v kinu že vsi nestrpno čakajo da glavni junak poljubi svojo izbranko. Nato sem jo poljubil.

» Ne reci da ne boš tega pogrešala, ko se bova ločila.«

Čudovito napisano :) Všeč mi je tvoj stil pisanja

Se strinjam z Nežo:)

Še veliko takih proz:)

Snowflake.* je napisal/a:

Nova fotka:

Hvala za novo fotko, bom razmišljala, upam, da kmalu kaj napišem.

:)

Kakšen dan! Prelep, osvežujoč in poln ljubezni. Lovim zadnje žarke toplega sonca in mislim nanj. Zasanjeno z roko božam svoje kodre, tam, kjer je pred nekaj minutami božala njegova roka. Dotaknem se svojih od poljubov zatečenih ustnica na katerih še čutim njegov dih in okušam njegov zapeljivi okus. Poleg njegovega edinstvenega vonja, ki mi vsakič podraži vse čute, vonjam tudi dehteči vonj rož, ki mi jih je podaril. Jaz sem njegova princeska, tako vsaj pravi in jaz vem, da je iskren. Vem, ker to vidim v njegovih očeh, vem, ker to čutim v njegovih dotikih. Ljubi me in jaz sem nora nanj. O kakšen dan!

Cimetast vonj



Zapleše v prosojnem bobnu jutra.
Začarana. Omamljena. Zagrinja svetlobni prt preko sanj. Bila je z njim Vštric sta šla čez nazobčane razdalje časa.
Preplavlja jo potešenost.
Spleta misli. Uživa minute. Dotike. Ve, ženska je.

Besede. Vonj cmetasto rdečih anemon. Smehljaj obliva lica.
Preslišani zlogi se razlijejo v dan z odtenki nasprotij.
Izvila se je iz bube otroštva, postala je odrasla. Čaka, da poleti na krilih življenja.

Lea, lepa zgodba

Maja je napisal/a:

Lea, lepa zgodba

hvala Maja:)

Nekoliko sem popilila in še bom:)

Maja je napisal/a:

Kakšen dan! Prelep, osvežujoč in poln ljubezni. Lovim zadnje žarke toplega sonca in mislim nanj. Zasanjeno z roko božam svoje kodre, tam, kjer je pred nekaj minutami božala njegova roka. Dotaknem se svojih od poljubov zatečenih ustnica na katerih še čutim njegov dih in okušam njegov zapeljivi okus. Poleg njegovega edinstvenega vonja, ki mi vsakič podraži vse čute, vonjam tudi dehteči vonj rož, ki mi jih je podaril. Jaz sem njegova princeska, tako vsaj pravi in jaz vem, da je iskren. Vem, ker to vidim v njegovih očeh, vem, ker to čutim v njegovih dotikih. Ljubi me in jaz sem nora nanj. O kakšen dan!

Tudi tvoja zgodba je dobra:)

Cimetast vonj



Nasmeh in cimetast vonj anemon.

Izvila si se iz bube otroštva, odrasla. Zaplesala v prosojnem bobnu jutra. Preslišala zloge razlite v dan z odtenki nasprotij.

Začarana. Omamljena. Zagrinila si svetlobni prt preko sanj. Bila z njim Vštric sta šla čez nazobčane razdalje časa.

Preplavlja te potešenost. Spleta ti misli. Uživaš minute. Dotike.

Zaveš se, postala si ženska.

Čakaš, da poletiš na krilih življenja.

lea199 je napisal/a:

Cimetast vonj



Nasmeh in cimetast vonj anemon.

Izvila si se iz bube otroštva, odrasla. Zaplesala v prosojnem bobnu jutra. Preslišala zloge razlite v dan z odtenki nasprotij.

Začarana. Omamljena. Zagrinila si svetlobni prt preko sanj. Bila z njim Vštric sta šla čez nazobčane razdalje časa.

Preplavlja te potešenost. Spleta ti misli. Uživaš minute. Dotike.

Zaveš se, postala si ženska.

Čakaš, da poletiš na krilih življenja.

Super! Odlično si napisala. ta oblika proze, ki spominja na poezijo doda piko na i

Neža, hvala

Sama vidim še veliko napak, a jih ne znam popraviti

nov izziv:

Ko sanje obvisijo

]

Zadnje luskine dneva se ujamejo v prehiterem baletu vetra. Na poti do sonca si diagonalne strelice nadenejo oranžne sence. Med raskavimi dlanmi drsijo izmozgana okstja trav. Spreminjajo se v prah odcvetelega časa.
Ob razdrapano lestev se naslanja temačen odtenek. Visoko v krošnji večera se prhutaje obrne napol buden ptič.
Koraki odšumijo v nič.

Končno je prišla pomlad. Sneg se je stopil in gozd prepustil nam. Za zdaj moramo biti previdni, saj ni listja, ki bi zakrilo naše norčije. Kmalu, zelo kmalu bo tu spet vse zeleno in gozd nas bo skril v svoja radodarna nedra, tako kot nas je skril lansko leto in še leto poprej in tako kot je skrival vse naše predhodnike. Počasi se zbiramo ter snujemo in načrtujemo. Lestev, ki smo jo sestavili lansko poletje je še vedno tukaj in prav dobro in trdno je videti. Naš letošnji projekt bo hišica v krošnji sosednjega hrasta. Sosedova mulca sta že prinesla žago in nekaj žebljev, jaz bom jutri očetu vzel tisto kladivo, ki ga je že lansko leto pogrešal in na koncu ugotovil, da lahko tudi s starim opravi vsa svoja opravila. Mojca je obljubila košaro z malico in sok. Tako prvi dogovori so za nami, zdaj moramo domov na večerjo, jutri je nov dan. Dan prepoln doživetij.

Z veliko mero pomladanske obarvanosti, sestavljeni zgodbici, bravo Maja in Lea

Hvala Vrtnica, pogrešam tvoje zgodbe

nov izziv

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Lepo Maja:)

lp,

lea199 je napisal/a:

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Super Maja in Lea. Lepo vaju je brati.
(p.s se opravičujem za neaktivnost, bom nadoknadila po vseh zaključenih obveznostih)

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Super Maja in Lea. Lepo vaju je brati.
(p.s se opravičujem za neaktivnost, bom nadoknadila po vseh zaključenih obveznostih)

Hvala Neža:) Res te razumem, da sedaj ob koncu leta zmanjkuje časa:) Si marurantka?

lp,

lea199 je napisal/a:

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Super Maja in Lea. Lepo vaju je brati.
(p.s se opravičujem za neaktivnost, bom nadoknadila po vseh zaključenih obveznostih)

Hvala Neža:) Res te razumem, da sedaj ob koncu leta zmanjkuje časa:) Si marurantka?

lp,

Nisem.
Je na srečo/žalost to že za mano.
1.letnik faxa sem in se zelo približuje izpitno obdobje in je treba prej še izpolniti pogoje za opravljanje izpitov... :/
Se tolažim, da bo to trpljenje trajalo samo še en mesec (upam!)in potem sledi dolg oddih

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Super Maja in Lea. Lepo vaju je brati.
(p.s se opravičujem za neaktivnost, bom nadoknadila po vseh zaključenih obveznostih)

Hvala Neža:) Res te razumem, da sedaj ob koncu leta zmanjkuje časa:) Si marurantka?

lp,

Nisem.
Je na srečo/žalost to že za mano.
1.letnik faxa sem in se zelo približuje izpitno obdobje in je treba prej še izpolniti pogoje za opravljanje izpitov... :/
Se tolažim, da bo to trpljenje trajalo samo še en mesec (upam!)in potem sledi dolg oddih

Držim pesti:)

SREČNO!

lea199 je napisal/a:

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Jutro



Zelene bilke. Mednje stisnjeno telesce. Drobno, mehkono, puhasto.
Ptič, bel ptič, ji je završi skozi sive celice.
Dve nacisi, rumeni in zgoraj na sinjini, rumeno s kopreno prekrito sonce.
V njenih zenicah kameni jantar spomina. Čezenj z trdoto brezupa pljusne neuresničena želja.

Maja je napisal/a:

Dober dan! Tukaj sem! Tako lepo imate tukaj. Toplo sonce boža moje male peruti in lahni veterček se poigrava z mojim puhastim perjem. Od daleč slišim vabljivo pesem ptic. Le zakaj ne morem leteti? Mogoče bi se pridružil tisti rjavi kepici na veji sosednjega drevesa. Mogoče pa tudi ne, saj tukaj mi je čisto lepo. Danes me je obiskal pisan metuljšek, sedel je na bližnji cvet. Ko sem ga hotel pozdraviti se je revček ustrašil in odšel. Mogoče pa jutri spet pride. Ja lep je ta vaš svet. Zdaj pa grem, mamica me kliče, če ne pohitim bom ostal lačen.

Super Maja in Lea. Lepo vaju je brati.
(p.s se opravičujem za neaktivnost, bom nadoknadila po vseh zaključenih obveznostih)

Hvala Neža:) Res te razumem, da sedaj ob koncu leta zmanjkuje časa:) Si marurantka?

lp,

Nisem.
Je na srečo/žalost to že za mano.
1.letnik faxa sem in se zelo približuje izpitno obdobje in je treba prej še izpolniti pogoje za opravljanje izpitov... :/
Se tolažim, da bo to trpljenje trajalo samo še en mesec (upam!)in potem sledi dolg oddih

Držim pesti:)

SREČNO!

Hvala :)

Dama je. Prefinjena. Porcelanasta je punčka, s počesanimi lasmi in izumetničeno govorico. Oblečena je v bonton, nasmeh skriva gnev, laskajo ji puhlice. Predana je, zvesta, živi v kletki. Prodana je, poteptana. Krhka in zlomljiva, kolena se ji šibijo pod krutostjo sveta. V jok jo spravi trda beseda, a v obup jo spravlja trdo srce.

Neštetokrat je poskušala zbežati. Gola in bosa, lačna sred zmrzali. V snegu so stare sledi, samo njena gaz od doma hiti. Ujeta je v času, omejena s sponami preteklosti. Ne zna se boriti, ne mara žuljavih rok. S solzo umaže svojo belo rokavičko in se venomer vrača v objem melanholije.