KNJIŽNE ZVRSTI
ZBORNI JEZIK
Natančno predpisan knjižni jezik
Predvsem ko pišemo oz. beremo, govorimo pa takrat, kadar nastopamo v javnosti
Besede in pravila zbornega jezika so opisani in popisani v jezikovnih priročnikih (slovnica slovar pravopis)
Učimo se ga tudi v šoli
KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK
Od zbornega jezika se loči v:
Izgovorjavi besed: v besedah pogosto izpušča nenaglašeni končni i (začnite delat, smo delal)
Samo govorni in sicer v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih pokrajin.
NEKNJIŽNE ZVRSTI
NAREČJA
Med seboj se ločijo v nekaterih glasovih in mestu naglasa, v besedah. Na podlagi podobnosti jih delimo na sedem narečij:
1. koroško
2. primorsko
3. rovtarsko
4. gorenjsko
5. dolenjsko
6. štajersko
7. panonsko
V narečju predvsem govorimo (zasebno pogovarjanje), redko je zapisan, v narečju so nekatere ljudske pesmi.
POKRAJINSKO POGOVORNI JEZIK
Govorijo v večjih pokrajinah Slovenije. Poznamo npr. osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, …
Od knjižno pogovornega jezika se loči v večjem številu narečnih prvin.
Ni primeren za javno govorno nastopanje, uporablja se v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste pokrajine (tudi v mestih).
SLENG
jezik iste generacije,
znan je mladostniški sleng
današnji je poln neslovenskih besed (gneča, keš, špon)
se nenehno spreminja
ŽARGON
jezik ljudi istega poklica
žargonski izrazi so lahko strokovni izrazi in so človeku druge stroke težko razumljivi.
ARGO ali LATOVŠČINA
jezik skritih združb, zaprtih skupin na obrobju družbe
ta jezik je namenoma zaprt, razumljiv le članom teh skupin (rokovnjaški jezik).
Vir:
http://slova.mojforum.si/slova.html