Kakšna je zgodba te fotke?

lea199 je napisal/a:

Vrtnica je napisal/a:

Tako zelo pridni ste te dni, meni nič ne teče, za menoj nič ne gori, le poležavam in telo hladim, pa glavico na paši

Hahaha Vrtnica, jaz imam rada toplo;)

Pišem zares veliko. Ker sem na besedah sama doma, sem pravkar nekaj skup zmetala na Besedah.
Pokukaj, boš videla, kako sem pridna:)
Le umetnine ne pričakuj, pesem je nastala v petih minutah;)

vsaka fotografija ripoveduje svojo zgodbo

Uf Lea mene pa ta toplota ubija

ne pričakujem umetnine, temveč kakor vedno, krasotico izpod Leinega peresa

Ti si tak pridna, za teboj se iskri in lesketa

Ps škoda da vas je tak malo na Besedah, kako to?



Pokukala, pridna, itak ni bilo dvoma!

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Vrtnica je napisal/a:

Tako zelo pridni ste te dni, meni nič ne teče, za menoj nič ne gori, le poležavam in telo hladim, pa glavico na paši

Hahaha Vrtnica, jaz imam rada toplo;)

Pišem zares veliko. Ker sem na besedah sama doma, sem pravkar nekaj skup zmetala na Besedah.
Pokukaj, boš videla, kako sem pridna:)
Le umetnine ne pričakuj, pesem je nastala v petih minutah;)

vsaka fotografija ripoveduje svojo zgodbo

Uf Lea mene pa ta toplota ubija

ne pričakujem umetnine, temveč kakor vedno, krasotico izpod Leinega peresa

Ti si tak pridna, za teboj se iskri in lesketa

Ps škoda da vas je tak malo na Besedah, kako to?



Pokukala, pridna, itak ni bilo dvoma!

Lesket te slepi, zato misliš, da je dobro.

Žal, nas je res malo. Mislim, da se redko kdo išče forum poezije, tako, da utipka v google BESEDE.

Sicer se nam lahko pridružiš, nalepiš katero tvojo pesem ali prozo (tudi obolje ne bo škodilo). Sem pa tja nekoliko poklepetaš, kakoj bo bolj živo:)

Lep večer, Lea

E, ti moja Lea
malo je resnice v temu, čisto vredi je

zahvaljujem se ti za povabilo

bom premislila, kakor vedno

Novi predlog,

izziv za ustvarjalne,
hrepenenje za uka željne



[slika/internet]

Vrtnica je napisal/a:

E, ti moja Lea
malo je resnice v temu, čisto vredi je

zahvaljujem se ti za povabilo

bom premislila, kakor vedno

Ti kar premisl, če se odločiš bom vesela. (Besede so dobro urejem forum, ki rabi nekaj več dogajanja)
Če se ne odločiš tudi ne bo zamere:))

Lep večer!

P.S.: čudovito fotko si nalepila. Sedaj moram razmislit, zelo rada bi čimprej kaj napisala. Mene tlači sedaj, ko je nekoliko hladneje.

Hvala, meni tudi zelooooo všečna

Pri tebi ni neki problem, pero dobro laufa, oziroma, le malokrat mu barva pojenja

latani je napisal/a:

MOJ DOM


Hop, hop, hop, preskakujem kot srnica iz kamna na kamna.
Zopet mama (stara mati) kriči in teka oglov, saj išče krivca, ki jo je zvabil iz hiše, vso preplašeno s svojim naznanilom: »Hiša gori, hiša gori«. Seveda je hiše gorela, a naša mal hiška, zgrajena iz kamenčkov in vejic. Z bratom in sestričnama smo pridno zidali, mešali malto iz zemlje in vode in ko bila hiška gotova, se od nekod priklesti najmlajši stric (6 let starejši od mene) in podkuri tisto dračje (naš les, ki je povezoval hišo) in koj je bilo vse v plamenih. Seveda, pri takratnem poletju visokih temperatur. Starejši brat v jok in krik, da hiša gori. Vsi smo se razbežali na svoj konec, saj smo vedeli, da nas v vsakem primeru čaka kazen, leskova šiba. Ker je bil nad hišo manjši travnik in koj gozd, sem zbežala v svoje zavetje, najprej na svoje drevo, med gosto vejevje. Mama še kar kriči in klicari vsakega posebej. Seveda se najprej prikaže stric, ker je tako vedel, da zanj kazni ni. Še vsaki se je izognil in jo preložil na drugega. Bil je le najmlajši njen otrok in najljubši. Ko se vse umiri, splezam z drevesa in hop - hop, hop – hop s kamna na kamen, kot drobna gozdna vila. Lovim se med drevjem; tankim, debelim, malim, visokim, iglastim, listavcem, drsim med praprotjo in pozabim na čas. Ja, tu sem doma.

lepo , lep spomin

Hvala Maja.
Ja, lepi spomini ...

oooo, super ste fajn zgodbice, kar tako naprej

Luknja nelagodja


[slika/internet]

Prepletene misli vzcvetijo v ognjemet spoznanj.
Zaseda bridkosti težko leže v žile. Brezvoljen obup prebada želodec. Slana potoka posrkata srebrnino zrkel. V polsenci resničnosti vzvalovijo zleknjeni glasovi. Tišina gluši v kriku molka.
Ostajam kamen, skulptura na prepihu mračnih vetrov.

Lea

Pa ravno danes je moralo deževati. Včeraj smo prišli na morje, tako veselil sem se. Dan poprej sem pomagal mami pripraviti prtljago. Prinesel sem svoje najljubše kratke hlače in majico brez rokavov, da jih je mami zložila v mojo potovalko. Noter je dala še kup drugih oblek za katere sploh nisem bil prepričan, da jih bom potreboval. Pomembno je samo to, da so na vrhu potovalke poleg moje veeelike brisače z mojim najljubšim avtomobilom ležale moje nove kopalke. Tudi zjutraj, ko smo pakirali v avto sem prinesel nahrbtnik s svojim najljubšimi igračami. Prav potruditi sem se moral, da sem izbral samo nekaj najljubših (več mi oči ni dovolil vzeti, je rekel, da ni prostora). No ja in tako smo končno prišli na morje in glej dežuje. Na srečo je zdaj dež ponehal in prepričal sem mamico, da sva prišla pogledat valove.

PS za jutri obljubljajo sonce.

Lepo Maja:)

In jutri bo sonce

Misel spegleda oko




Izginjam v vreči praznih sanj.
Smisle iščem za mrtvimi pogledi.
Prestrižena tik nad globino, ljubim trhline v drobovju korenin. Sredi kamnitega močvirja spregledam kažipot.
Pretrgam poslednje soskladje.
Slečem ogledalo preteklosti, ničevo, a trdno vzidano v starinsko obrobo.

In jaz ti pošiljam sonce v objem, da razbije ogledala skrbi in te v ples smeha ulovi.
Lepo Lea.

Spomini na morje


Na peščeni obali čepim. Kot velik si podpiram glavo z rokami in opazujem ples valov. Ravno smo prispeli v kamp. Makarska. Čudovito. Rad imam morje, vonj po slani vodi, vonj borovega gozdička v bližini. V bližini slišim krike galebov.
Opazujem jadrnice in ladjo, ki oznanja odhod.
Mama me kliče, a jaz se naredim, da je ne slišim in se raje posvetim nabiranju školjk.
Sem v svojem svetu. Zopet se potopim v svoje misli. Plavam z delfini in družbo jim delajo morske deklice. Veselo prepevamo pesem morja.

Nov izziv

Latani, lep za pis in lepa fotka:))

Hvala:))

Hvala Lea.

Vrtnica je napisal/a:

[slika/internet]




Sam na obali spominov

Sam, tukaj, a je konec sveta?
Kakor takrat, ko me je stiskalo pri srčku.
Ne poznam še občutkov, ne vem jim pomena.
Kje si mamica, zakaj si morala odpotovati?
Tako močno te pogrešam!
Spomin je še živ, ko si mi v zimskih večerih ob ognju prebirala od časa zaprašene zgodbe.
Dolge neprespane noči bedela ob mojih postelji.
Sedaj vsega tega več ni, sam sem ostal tu na obali življenja, kjer me morje tegob ohlaja.
Mamica, tako močno te pogrešam.
Oko se zazre v nebo in ob spominu na njo se orosi.

Lepo Vrtnica

Gordijska zloženka




Nekje daleč mrmrajoč večer vrisuje zaznamke v strta ogledala.
Nad pregretimi kamni skoraj nepremični kačji pastirji krtačijo prašna krila. Lenobnih stopal oddrobecljajo v zavetja, razpeta čez vrtove upanja.
Bajna prikazen sonca boža krilatce v prepletih mraka nad okroglino toplih grebenov. Samosvoja sede kot obsojenec, misli utopi v odmevu zvezd.

Lepo Lea. :)

latani je napisal/a:

Lepo Lea. :)

Hvala Latani

lea199 je napisal/a:

Izgubljen metulj




Nekje daleč, mrmrajoč večer, utaplja sanje v zamrznjena ogledala.
Nad pregretimi kamni si skoraj nepremični kačji pastirji krtačijo mavrico s kril. Lenobnih stopal oddrobcljajo v zavetja razpeta čez cvetove sanj. Bajna prikazen sonca boža metulje v poletnih preletnih nad okroglino toplih grebenov. Samosvoja sede kot obsojenec, misli utopi v odmevu razburkanih rož.

Zelo lepo, in potlej meni da imam navdih, kaj pa svojega, si spregledala

Citiram :

Lepo Vrtnica

lepo opisani spomini Latani