Kakšna je zgodba te fotke?

Lepo Joži :)

(le drugi stavek bi nekoliko spremenila, se nekoliko podvaja) :)

lp, Lea

lea199 je napisal/a:

Lepo Joži :)

(le drugi stavek bi nekoliko spremenila, se nekoliko podvaja) :)

lp, Lea

Hvala Lea

Prošnico imam, da označiš/skopiraš kar konkretno kaj bi bilo za popraviti. Ko berem sploh ne opazim

vvooodnarka je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Lepo Joži :)

(le drugi stavek bi nekoliko spremenila, se nekoliko podvaja) :)

lp, Lea

Hvala Lea

Prošnico imam, da označiš/skopiraš kar konkretno kaj bi bilo za popraviti. Ko berem sploh ne opazim

Vrata od stanovanja so bila zaklenjena, predno sem jih odklenila.

Tu bi lahko bilo samo: Vrata od stanovanja so bila zaklenjena.
ali še bolje:
Vrata so bila zaklenjena.

Lahko tudi poveš, narimer:

Ko sem odklenila ... (vrata) ... ali kaj podobnega.

Ker je logično, da so bila vrata zaklenjena, preden si jih odklenila (drugače ne bi odklepala, ker ne bi bilo treba).

Tako nas uči profesorica I.S. na ustvarjalnem pisanju. Seveda se sama odloči :)

Maja je napisal/a:

 Maja, hvala za sliko. Super je, samo še na besede in navdih počakam :)

Snowflake.* je napisal/a:

Maja je napisal/a:

 Maja, hvala za sliko. Super je, samo še na besede in navdih počakam :)

Naj še jaz dobam svoj "hvala".
Nisem ravno pridna, pri zadnji sem začela razmišljati zvečer, po neprespani noči je nastala pesem, zato se moram lotit znova.

lp,

Osamljen žarek sreče se je poslovil. Ostal je le hlad in tema po notranjem boju je tako siva. Nič ne more dvigniti upognjene glave. Ni več besed, vse so že izpete, tako kot nežna melodija. Čakam. Mogoče je vseeno kje še kakšen žarek, ki bo posvetil na mene. Mogoče se najde virtuoz, ki bo znal zaigrati na mojo dušo.

Bravo Maja :)

Pridna si :)

lp,

lea199 je napisal/a:

Bravo Maja :)

Pridna si :)

lp,

 Se strinjam. Lep zapis!

Maja je napisal/a:

 
Po hrbtenici se še sprehajajo nežni toni, ki jih je izvabil iz violine. Oživljajo ji telo, hkrati ji upogibajo vretenca. V lesu občutljivega glasbila so še ujeti nežni dotiki, strune so prevlečene z ljubeznijo njegovih prstov.
Zdi se ji, da njeni dotiki uničujejo glasbilo, ki je sedaj le ostanek. Obe sta bili ljubljeni, skozi dotike in šepetanje jima je vdahnil življenje. Bili sta le lutki, ki sta igrali njegove melodije.
S tišino in prahom, ki ju pokrivata, počasi trohnita. Žensko telo je izgubilo nežnost, les postaja grob.
On pa išče nova telesa. Novo hrbtenico, ki jo bo ukrivil. Nov les, ki ga bo izkoristil.
Melodija bo ostala v njenem srcu, ki bo kot glasbena skrinjica v nočeh razbijala tišino. Les pa bo strohnel, tako kot se bo počasi izčrpal moški v iskanju nove ženske, nove violine…

In sedaj lahko napišem: Bravo Snežinka!

Tudi ti si pridna, lepo si napisala :)

Lp, Lea

Hvala za lepe besede.

Snežinka res lep zapis.

lea199 je napisal/a:

In sedaj lahko napišem: Bravo Snežinka!

Tudi ti si pridna, lepo si napisala :)

Lp, Lea

 Hvala Lea :)
Veselim se branja tudi drugih zapisov :)

Izza blišča


slika/internet

V sobo se je prihulil mrak in noč je prižgala nešteto velemestnih luči. Sama, za zatlesnjenimi vrati, si molče pila grenčico. Brala si pomen v črnino vgraviranih odtenkov. Nad valovanjem ulice, in morjem zabrisanih obrazov, si si iz hipa svetlobe izžličkala moč.
Zasačena od jeguljastih pogledov scefrala poslednjo krpico iluzij.
Čez veliko let si spregovorila o molku. Trenutke si nizala v zgodbe. Učrkovala si plesniv okus samote.

Maja je napisal/a:

Hvala za lepe besede.

Snežinka res lep zapis.

 Hvala . Lepo je, da to temo vedno znova oživljamo! :)

lea199 je napisal/a:

Izza blišča


slika/internet
V sobo se je prihulil mrak in noč je prižgala nešteto velemestnih luči. Sama, za zatlesnjenimi vrati, si molče pila grenčico. Brala si pomen v črnino vgraviranih odtenkov. Nad valovanjem ulice, in morjem zabrisanih obrazov, si si iz hipa svetlobe izžličkala moč.
Zasačena od jeguljastih pogledov scefrala poslednjo krpico iluzij.
Čez veliko let si spregovorila o molku. Trenutke si nizala v zgodbe. Učrkovala si plesniv okus samote.

 Ćeprav je kratka, je zgodba močna! :)

Snowflake.* je napisal/a:

Maja je napisal/a:

Hvala za lepe besede.

Snežinka res lep zapis.

 Hvala . Lepo je, da to temo vedno znova oživljamo! :)

Ja vsaj tu, da živi :)

Ja, bo rabila dodelavo :)

Izza blišča


slika/internet

V sobo se je prihulil mrak in noč je prižgala nešteto velemestnih luči. Sama, za zatlesnjenimi vrati, si molče pila grenčico. Brala si pomen v črnino vgraviranih odtenkov. Nad valovanjem ulice, in morjem zabrisanih obrazov, si si iz hipa svetlobe izžličkala moč.
Zasačena od jeguljastih pogledov scefrala poslednjo krpico iluzij.
Čez veliko let si spregovorila o molku. Trenutke si nizala v zgodbe. Učrkovala si plesniv okus samote.

NOV izziv :)

[url=  ]

Snowflake.* je napisal/a:

NOV izziv :)

[url=  ]

Zanimiv :)

Hvala zanj :)

Morda kmalu kaj napišem :)

Z zadnjimi sončnimi žarki se počasi poslavlja tudi razigrano brezbrižna mladost. V spokoju svobodne volje skovane sanje, živijo svojo nesmrtno pot. Ujete v čudežno spletene niti davnega izročila, čakajo na pogum in odločnost za svojo izpolnitev.

Pridna Maja :)

Meni gre veliko bolj počasi
Imam še dve nalogi in ena me čaka na Besedah :)


Počasi bo, raje več idej kot nobene.

Lp,

Dan je žarel v svoj neizogibni konec. Stala sem na obali in poslušala plivkanje drobnih valov. Bili so igrivo poskočni, kot je bil energično igriv čas najinega otroštva.
Potem se je vse umirilo in lebdela sva v medprostoru šolskih, pozneje službenih obveznosti. Saj sva se srečevala in bilo nama je lepo, vendar je ves ta čas pregrinjala mlačna opna vsakdanjosti. Bilo je, kar sva vedela, da mora biti.
Potem se je čas zavrtel v vrtoglavem ritmu. Najprej je bil samo tisti meil, ki si mi ga preposlal. Nisem se zavedela, da pomeni konec nekega, čeprav neaktivnega, samo po sebi umevnega obdobja.
Potem si odšel, tja daleč, na drugi konec sveta. Za boljšim kruhom, da greš, si mi dejal.
Jaz sem začela sanjariti, sanjala sem najino zgodbo, ki v resnici ni niti malo podobna resničnosti. Strastna je, barvita in ima srečen konec.

  za  

Luana je napisal/a:

   za  

hvala Luana :)