Lea- moje pesmi

Celica

Sonce meče rdeče bliske.
Obmolkle ptice izginjajo v mraku.
Luč slabi v zabrisano podobo sanj. Veter izdahne in krepko zategne zastor teme.
Vznemirjenost narašča, povzpne se prek robov.
Pogled drsi izza trepalnic, skuša se odkrasti iz kletke zapoznelih prividov. Ujet v odzven tišine obmiruje. Čaka.
Ostaja slutnja jutra.

Pridna

Živa je napisal/a:

Pridna

Hvala!

Ne gre in ne gre :)

Omega

izgubljena
sredi vsakdana
mrem
na poti v mrak

Brahek

čisto sama
pometam prostorček
pod prsnico

Živela si poletje

prisedla
topla od igrivega
zasvajanja

zaznala misel
gib
pohlep
dotik

besede prelila
v sanje
o brezčasnosti
o lepoti vročičnih noči

med smehom
zaplesala s fenom

lea199 je napisal/a:

Brahek

čisto sama
pometam prostorček
pod prsnico

Pridna si Lea, zelo lepe pesmi. Od zadnjih mi je ta tako srčkana, čeprav mi je tudi Živeli si poletje zelo lepa

Maja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Brahek

čisto sama
pometam prostorček
pod prsnico

Pridna si Lea, zelo lepe pesmi. Od zadnjih mi je ta tako srčkana, čeprav mi je tudi Živeli si poletje zelo lepa

Se strinjam Maja :)
Za Živela si poletje se moram zahvaliti tebi:)

Usahli studenci


z neba prši rumena bolečina
ob škrtanju poletnih vetrov
pronica skozi uvelo listje

škržati dvigajo godala
visoko v krošnje hrastov

suša drobi prst v pordele grude
in zrak migota v tisočerih vibracijah

sanjam morsko peno

Hvala, Vasja:)

no zadnjo še vedno likam;)))

lp

Razkošje

trepet je prerasel v silovitost
se razbohotil in izkričal
v mehki globini
izzvenela sva
v mir in rahel objem

Pridna si!

Živa je napisal/a:

Pridna si!

hvala, sem se malo hecala

Svežina

za pregrado jutra
odmeva
iz šepeta stkan
svitek besed

na pokošeni ravnici
zavalovi
in se verižno zaziba

obrežja nespečnosti
v zgrbančenem trsju
skrivajo brzice

tolmun si v gladino
všiva
zeleno srce

Tihi-Don je napisal/a:

Ta zadnja mi je še posebej všeč!
Bravo, Lea!

Hvala, Vasja:)

res sem hotela prikazati neka lepega in kje vse najdemo srce:)

vesela sem, da ti je všeč:)

Na pragu teme

obnemeli skržati
drgnejo
presušena krilca

sonce s krvavim pogledom
liže obzorje

strehe ječijo
pod orjaško roko vetra

svetloba biča
obglavljen večer

blagodejne sence
bežijo
bežijo

Tihi-Don je napisal/a:

Grozljiva slika nekega večera!
Je pa zelo občutena!

Hvala, Vasja!

Vesela sem, da me bereš, čeprav je pesem vse prej kot vesela.

lp,

lea199 je napisal/a:

Predzadnja epizoda

obnemeli skržati
drgnejo
presušena krilca

sonce s krvavim pogledom
liže obzorje

strehe ječijo
pod orjaško roko vetra

svetloba biča
obglavljen večer

blagodejne sence
bežijo
bežijo

Tako kot vedno... SUPER!
Pesem resnično naslika vse podobe!

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Na pragu teme

obnemeli skržati
drgnejo
presušena krilca

sonce s krvavim pogledom
liže obzorje

strehe ječijo
pod orjaško roko vetra

svetloba biča
obglavljen večer

blagodejne sence
bežijo
bežijo

Tako kot vedno... SUPER!
Pesem resnično naslika vse podobe!

Hvala, Snowflake :)))

Ps: sem spremenila naslov, mislim, da je bolje:)

Sem

ravodušen popotnik
na pregibu noči

roka stiska
skoraj prazno malho

jezik nemo obmiruje

izsušena usta
hlastajo
za požirkom

~~~

ob komaj slišni
melodiji vetra
z zarjo ožarjeno nebo
spletla rožnate trakove
med goste rogovile
črnega trna

osamljen mesec
drsi za obzorje

Lepe besede Lea

Maja je napisal/a:

Lepe besede Lea

Hvala, Maja!

(prosim te za mnenje, sicer ne vem ali ga bom upoštevala ali ne) zaenkrat sem zelo negotova ali naj ostane ena pesem ali naj jo razdelim v dve.
vesela bom vakega mnenja:)
razmišljam celo, da bi zgornje kitice vrinila med spodnji??

Hvala!