Lea- moje pesmi

Maja je napisal/a:

Lea super, lepe pesmi (no pokazala si nam, da so tudi žalostne in boleče pesmi lahko enostavno lepo napisane.

Hvala Maja,

vesela, da so ti moje pesmi všeč:)

Raskavina

starikav cvet
ponika za ograde

lišajasta dlan lovi
poslednje žarke

naskrivaj
zajoka veter

pod raskavo skorjo
trepetajo spomini

noč polzi v jutro
in rosa otrpne
v krhke kristale

Siamska dvojčka

jutranja burja
s pohlepnimi lovkami
krade snežinke

nedeljski vrvež
ukradene kresničke
plešejo z vetrom

Brahek

prepih šepeta
o milijonskih nakladah
preslišanih besed

Streznitev

bolščim
v razbrazdan relief
v klobasaste polkroge
skrite pod podbradek
in uvela lica

uokvirjam resnico

Vetje


kobaltno nebo
prekrivaš
z natrgano belino

med vejevje
pretikaš
čaroben trak

kot steklen sveder
se vraščaš v šum
smehljaja

ovijaš se
v prozoren plašč

postajaš
šepet

Pridno
lepo obrnjene besede

Maja je napisal/a:

Pridno
lepo obrnjene besede

se trudim, potem pa ali rata ali ne rata
Hvala Maja!

Zloba


v hiši senc
malikuješ
zverižene jambore


za zastrtimi okni
poplesuješ
z izzvenelim smehom
z vetrovi neznanja
in potnimi dlanmi


ovijaš me v tesnobo

Jutro zjedri

zaplankana preteklost
bruha iz celic spomina

lomi pregrade

vzburja bolečino

noč preobrazi
v malobeseden pogovor
izgubljen v notranjosti

vrtinec sprenevedanj
luži podobe

svetloba narašča

sname še poslednjo krinko

Vdih

skrilasta pogorja
si podajajo odmev

marec
z bleščečim soncem
poskrbi za chiaroscuro

tišino
ovije
šum piša

Zdi se, da je zakrknilo sonce

v sencih ti šumi
in oblaki ti kot redke zaplate
visijo nad glavo

skladno z ritmom svetlobe
se spreminjaš
postajaš puh spodletelih sanj

pogovarjaš se
kričiš v vzvalovano gladino

nenadoma izpustiš pregreto sapo
in zašuštiš v neurje

Rezina večera

Zadnje luskine dneva se lovijo v prehiterem baletu vetra. Diagonalne strelice si, na poti za soncem, nadenejo oranžne sence. Med raskavimi dlanmi drsijo izmozgana okostja trav. Spreminjajo se v prah odcvetelih utvar.
Temačen odtenek se naslanja ob razdrapano lestev. Visoko v krošnji večera se prhutaje obrne napol budna ptica.
Koraki odšumijo v nič.

Tihi-Don je napisal/a:

Lea, pišeš nadvse lepe in občutene pesmi!

Hvala Vasja :)

lea199 je napisal/a:

Zdi se, da je zakrknilo sonce

v sencih ti šumi
in oblaki ti kot redke zaplate
visijo nad glavo

skladno z ritmom svetlobe
se spreminjaš
postajaš puh spodletelih sanj

pogovarjaš se
kričiš v vzvalovano gladino

nenadoma izpustiš pregreto sapo
in zašuštiš v neurje

Maja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Zdi se, da je zakrknilo sonce

v sencih ti šumi
in oblaki ti kot redke zaplate
visijo nad glavo

skladno z ritmom svetlobe
se spreminjaš
postajaš puh spodletelih sanj

pogovarjaš se
kričiš v vzvalovano gladino

nenadoma izpustiš pregreto sapo
in zašuštiš v neurje

Vesela:)

Hvala, Maja

Izgubljen pogled na pesem

ko poslednja zvezda
z baretko pomaha
ti v slovo
in dan
pokuka iz žepa noči

ko se pogled
izgublja v mislih
o lesketu prirednih križišč

ko izza kamnitih obokov
pribevska
izgubljeno ščene

ko grabiš za vonjem
zglajenega
čara
in odvečnih besed



ko te pesem žajfa

Pregnetena

smehljaj
na pragu mržnje
cefra privid svobode

s kovinskim glasom opilka
brezbrižno klepetaš
v narečju noči

lea199 je napisal/a:

Izgubljen pogled na pesem

ko poslednja zvezda
pomaha z baretko
ti v slovo
in dan
pokuka iz žepa noči

ko se pogled
izgublja v mislih
o lesketu prirednih križišč

ko izza kamnitih obokov
pribevska
izgubljeno ščene

ko grabiš za vonjem
zglajenega
čara
in odvečnih besed



ko te pesem žajfa

zanimiva, dorečeno nedorečena, res me je "nažajfala"

Hvala Maja:)

pesem je bila napisana za hec

April

brezbarvno
skoraj šepetaje
zemlja
razpira rodovitna nedra


samosvoj
privid svobode
odzvanja
v melodiji dežja

Odsev v travi

Dolgo po tistem, ko si si iz zrkel izpraskala lastno podobo, si obstala na skrajnem robu zavedanja. Navkljub globoki praznini v sebi si se trudila videti svet, simetrije barv, kristalna sosledja, raztrganine resničnosti in zrcaljenje pomanjšav na pragu večnosti.
Med gostimi vejami platan si se zazrla v sonce. Poslušala si tiho žuborenje rojstev in vztrajno brbotanje ob poti življenja. Podala si se navkreber vse do vrhov odetih v stopničaste zavese in pozabljeno molitev.

Pridna Lea

ustvarjaš

Vrtnica je napisal/a:

Pridna Lea

ustvarjaš

Hvala Vrtnica:)

lp,