Lea- moje pesmi

lea199 je napisal/a:

Ugrezanja

Vonjam trohnobo.
Mrakobnost postaja silnejša od bučanja viharjev. Hlasta. Odpira bledikava usta trhlih vase sesutih teles.
Samota gladi z blatnimi prsti.
Utrujeno šepeta zeleni polmrak. Sipek kot pesek spregledanih ur zavalovi v bron močvirskih trav.
Poslednja sončna sapa polega. Nemi v labirintu prepletenega trstičja.

Čudovita!

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Ugrezanja

Vonjam trohnobo.
Mrakobnost postaja silnejša od bučanja viharjev. Hlasta. Odpira bledikava usta trhlih vase sesutih teles.
Samota gladi z blatnimi prsti.
Utrujeno šepeta zeleni polmrak. Sipek kot pesek spregledanih ur zavalovi v bron močvirskih trav.
Poslednja sončna sapa polega. Nemi v labirintu prepletenega trstičja.

Čudovita!

Hvala Snowflake, rada imam ta stil pisanja

Nebo

navidezno usločena
pokrovka
razpeta v tiho ravnovesje

z žarečo nitjo sonca
spojen popoldan

v svetlobo izrisan oklepaj brezpotij

čez zakrvavele grebene
stopa večer

med obrobami teme
se dogorevajoče zvezde
skrivnostno zalesketajo
na poti
proti obokom svita

Zadnje dve so odlične!

Matjaž je napisal/a:

Zadnje dve so odlične!

Hvala Matjaž:)

Predvsem sem vesela, da si prišel "domov", res sem tepogrešala:))

Lp,

lea199 je napisal/a:

Matjaž je napisal/a:

Zadnje dve so odlične!

Hvala Matjaž:)

Predvsem sem vesela, da si prišel "domov", res sem tepogrešala:))

Lp,

Jup, im back:)

Hvala za tako lep sprejem =)

Matjaž je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Matjaž je napisal/a:

Zadnje dve so odlične!

Hvala Matjaž:)

Predvsem sem vesela, da si prišel "domov", res sem tepogrešala:))

Lp,

Jup, im back:)

Hvala za tako lep sprejem =)

Hvala, vedno sem vesela rož

Našla sem

izgubljeni del sebe
neizprosno zakoličen
v beton izsušene duše

Vrtnica je napisal/a:

Hvala Vrtnica,

morda sem ga res našla

Srebrenje

zgoščena tekočina dneva
divje pljusne v večer

burja besno upogiba
hrbet luni

medtem ona
ovita v jedro svetlobe

hlastno srka temo
iz kozarca noči

lea199 je napisal/a:

Srebrenje

zgoščena tekočina dneva
divje pljusne v večer

burja besno upogiba
hrbet luni

medtem ona
ovita v jedro svetlobe

hlastno srka temo
iz kozarca noči

Super! Ravno danes sva s prijateljico občudovale luno in ta pesem jo odlično opiše. :)

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Srebrenje

zgoščena tekočina dneva
divje pljusne v večer

burja besno upogiba
hrbet luni

medtem ona
ovita v jedro svetlobe

hlastno srka temo
iz kozarca noči

Super! Ravno danes sva s prijateljico občudovale luno in ta pesem jo odlično opiše. :)

Ja luna ima svoj čar:)
Pesem bi se dalo še nekoliko dodelati, morda se je lotim:)

Hvala!
Lp, Lea

Barvitost

šepetajo baloni
o barvi poletja
in soncu
v odsevu
toplega pogleda

v beležko spomina
se podpisuje lagodje

P:S luna, vedno nekaj nepopisno lepega

Vrtnica je napisal/a:

P:S luna, vedno nekaj nepopisno lepega

Res je lepa

Razazije

porušeno ravnotežje
sesuto
v brezobličnost časa


neizogibni trki
besnenje
neizprosna sedanjost


potrebe ki usihajo
v zgoščeno mrakobnost


tatinska pozabljivost


svet s tisočerimi pogledi
se na tlakovani poti
opoteka
v tišino
nemih diskretnosti


razpotegnjeni senci
zbežita
v globoke zareze pripadnosti


daleč stran


iz nuje porojena odločnost
v čisto čašo
nataka
jezik samotnih brezpotij
in sonce
skandira
upočasnjeno minevanje

zadnja kitica

Matjaž je napisal/a:

Zadnje dve so odlične!

Se pridružujem pohvali!

lea199 je napisal/a:

Tik pred zdajci

svet izhlapeva
krči se v praznini
z oblaki nagnetenih nebes

spomin na prihodnost
vzvratno parkira
v ugaslem smehljaju

živo šelestenje besed
odmeva v ledu molka

zemlja zajame sapo
ugaslo zatrepeta
in potone
v neznanki vesolja

Hm, dobro znan občutek, ki bi ga jaz sicer zapisal bolj po moško in v rimah, ampak v različnosti je čar sveta in vesel sem, da je tako!

Tihi-Don je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Tik pred zdajci

svet izhlapeva
krči se v praznini
z oblaki nagnetenih nebes

spomin na prihodnost
vzvratno parkira
v ugaslem smehljaju

živo šelestenje besed
odmeva v ledu molka

zemlja zajame sapo
ugaslo zatrepeta
in potone
v neznanki vesolja

Hm, dobro znan občutek, ki bi ga jaz sicer zapisal bolj po moško in v rimah, ampak v različnosti je čar sveta in vesel sem, da je tako!

Hvala!
Mislim, da je še kako prav, da smo si različni in da se vsak izraža na svoj način.

Brezoblični trenutki

Utvare odfrfotajo na prozornih krilih. Skrhani smisli, z vetrovi, božajo prerešetana obzidja. Slutnje spletajo osivele kodre časa in v pozabo ujete sekunde ponikajo v podkletja. Usoda si zapisuje upe začetkov, belih pajčolanov in v krike zamaskiranih slovesov .
Na oči padejo luskinaste veke samoprevare.
Molk postane z voskom večnosti zapečatena resnica.

lea199 je napisal/a:

Brezoblični trenutki

Utvare odfrfotajo na prozornih krilih. Skrhani smisli, z vetrovi, božajo prerešetana obzidja. Slutnje spletajo osivele kodre časa in v pozabo ujete sekunde ponikajo v podkletja. Usoda si zapisuje upe začetkov, belih pajčolanov in v krike zamaskiranih slovesov .
Na oči padejo luskinaste veke samoprevare.
Molk postane z voskom večnosti zapečatena resnica.

Dobro poznani občutki - kot bi bral samega sebe! Lepo napisano!

Odlično Lea.
Malo sem v zaostanko in počasi stopicam po vaših "sobah".

Tihi-Don je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Brezoblični trenutki

Utvare odfrfotajo na prozornih krilih. Skrhani smisli, z vetrovi, božajo prerešetana obzidja. Slutnje spletajo osivele kodre časa in v pozabo ujete sekunde ponikajo v podkletja. Usoda si zapisuje upe začetkov, belih pajčolanov in v krike zamaskiranih slovesov .
Na oči padejo luskinaste veke samoprevare.
Molk postane z voskom večnosti zapečatena resnica.

Dobro poznani občutki - kot bi bral samega sebe! Lepo napisano!

Hvala