Lea- moje pesmi

vvooodnarka je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Večerna impresija

nebo pada

prostor se daljša
v prividu združitve

veter bodri
komaj zaznavne valove
v neskončno modrino
nariše fantazijo mraka

oseka razgalja
peščene frnikule
jih premetava
v hudomušnem
poigravanju

za trenutek
v bučanju
razpenjenih belih obrob
zamrzne čas

Ob brežini reke, morja, tudi ob luži nočne nevihte, postane bolečina manj robata.

Joži

Hvala Joži

Luknja nelagodja

Prepletene misli vzcvetijo v ognjemet spoznanj.
Zaseda bridkosti težko leže v žile. Brezvoljen obup prebada želodec. Slana potoka posrkata srebrnino zrkel. V polsenci resničnosti vzvalovijo zleknjeni glasovi. Tišina gluši v kriku molka.
Ostajam kamen, skulptura na prepihu mračnih vetrov.

Misel spregleda oko

Izginjam v vreči praznih sanj.
Smisle iščem za mrtvimi pogledi.
Prestrižena tik nad globino, ljubim trhline v drobovju korenin. Sredi kamnitega močvirja spregledam kažipot.
Pretrgam poslednje soskladje.
Slečem ogledalo preteklosti, ničevo, a trdno vzidano v starinsko obrobo.

Tik pred zdajci

svet izhlapeva
krči se v praznini
z oblaki nagnetenih nebes

spomin na prihodnost
vzvratno parkira
v ugaslem smehljaju

živo šelestenje besed
odmeva v ledu molka

zemlja zajame sapo
ugaslo zatrepeta
in potone
v neznanki vesolja

Lepo Lea.

Lea

Nič kolikokrat se nahajam v občutju Izginjam v vreči praznih sanj, prvi verz iz tvoje pesmi Misel spregleda oko.

Joži

latani je napisal/a:

Lepo Lea.

Hvala Latani

vvooodnarka je napisal/a:

Lea

Nič kolikokrat se nahajam v občutju Izginjam v vreči praznih sanj, prvi verz iz tvoje pesmi Misel spregleda oko.

Joži

Joži, želim ti čimprej boljše počutje.
Žal nam življenje pogosto servira taka počutja. :)

lea199 je napisal/a:

vvooodnarka je napisal/a:

Lea

Nič kolikokrat se nahajam v občutju Izginjam v vreči praznih sanj, prvi verz iz tvoje pesmi Misel spregleda oko.

Joži

Joži, želim ti čimprej boljše počutje.
Žal nam življenje pogosto servira taka počutja. :)

Lea, hvala enako tudi jaz tebi, da bi življenje serviralo lepša počutja
In, da bi se lepša čustva prelivala v pesmih .

Mirno noč in lepe sanje ti želim Joži

P.S tudi na edi vasi bi bilo lušno imeti take smajlije

lea199 je napisal/a:

Misel spregleda oko

Izginjam v vreči praznih sanj.
Smisle iščem za mrtvimi pogledi.
Prestrižena tik nad globino, ljubim trhline v drobovju korenin. Sredi kamnitega močvirja spregledam kažipot.
Pretrgam poslednje soskladje.
Slečem ogledalo preteklosti, ničevo, a trdno vzidano v starinsko obrobo.

Malo spominja na občasne občutke, ki se me polatijo v tistih "čudnih" dneh..

vvooodnarka je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

vvooodnarka je napisal/a:

Lea

Nič kolikokrat se nahajam v občutju Izginjam v vreči praznih sanj, prvi verz iz tvoje pesmi Misel spregleda oko.

Joži

Joži, želim ti čimprej boljše počutje.
Žal nam življenje pogosto servira taka počutja. :)

Lea, hvala enako tudi jaz tebi, da bi življenje serviralo lepša počutja
In, da bi se lepša čustva prelivala v pesmih .

Mirno noč in lepe sanje ti želim Joži

P.S tudi na edi vasi bi bilo lušno imeti take smajlije

Hvala Joži

Snowflake.* je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Misel spregleda oko

Izginjam v vreči praznih sanj.
Smisle iščem za mrtvimi pogledi.
Prestrižena tik nad globino, ljubim trhline v drobovju korenin. Sredi kamnitega močvirja spregledam kažipot.
Pretrgam poslednje soskladje.
Slečem ogledalo preteklosti, ničevo, a trdno vzidano v starinsko obrobo.

Malo spominja na občasne občutke, ki se me polatijo v tistih "čudnih" dneh..

Hvala! Snowflake Verjetno se vsi včasih tako počutimo.

LP,

V krempljih

ostri zobje
šavsnejo

čvrsto držijo

napet v zeleni lok
brezupno razpre usta

obmiruje

zobje popustijo

v novem upanju polzi

z vonjem krvi
opita beštja*
ponovno stisne

prevenel od strahu
poka
ob lomljenju kosti

na krvavo-zeleno raztrganino
leže tema


beštja* - zver

lea199 je napisal/a:

Tik pred zdajci

svet izhlapeva
krči se v praznini
z oblaki nagnetenih nebes

spomin na prihodnost
vzvratno parkira
v ugaslem smehljaju

živo šelestenje besed
odmeva v ledu molka

zemlja zajame sapo
ugaslo zatrepeta
in potone
v neznanki vesolja

Lepo napisano, lahko bi rekli; pet minut pred dvanajsto

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Tik pred zdajci

svet izhlapeva
krči se v praznini
z oblaki nagnetenih nebes

spomin na prihodnost
vzvratno parkira
v ugaslem smehljaju

živo šelestenje besed
odmeva v ledu molka

zemlja zajame sapo
ugaslo zatrepeta
in potone
v neznanki vesolja

Lepo napisano, lahko bi rekli; pet minut pred dvanajsto

Ja Vrtnica, to je to :)

Hvala

lea199 je napisal/a:

V krempljih

ostri zobje
šavsnejo

čvrsto držijo

napet v zeleni lok
brezupno razpre usta

obmiruje

zobje popustijo

v novem upanju polzi

z vonjem krvi
opita beštja*
ponovno stisne

prevenel od strahu
poka
ob lomljenju kosti

na krvavo-zeleno raztrganino
leže tema


beštja* - zver

O Lea bila zopet pridna.
Le da tokrat izpustim pohvalo "lepo", ker me kar v želodcu stisnilo, še "kocine" so se pokonci stavile. Moja domišljija verjetno nima meja.

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

V krempljih

ostri zobje
šavsnejo

čvrsto držijo

napet v zeleni lok
brezupno razpre usta

obmiruje

zobje popustijo

v novem upanju polzi

z vonjem krvi
opita beštja*
ponovno stisne

prevenel od strahu
poka
ob lomljenju kosti

na krvavo-zeleno raztrganino
leže tema


beštja* - zver

O Lea bila zopet pridna.
Le da tokrat izpustim pohvalo "lepo", ker me kar v želodcu stisnilo, še "kocine" so se pokonci stavile. Moja domišljija verjetno nima meja.

Hvala Latani, ja saj mi niso všeč tako zelo nasilne pesmi, a včasih se zapišejo.

Gordijska zloženka

Nekje daleč mrmrajoč večer vrisuje zaznamke v strta ogledala.
Nad pregretimi kamni skoraj nepremični kačji pastirji krtačijo prašna krila. Lenobnih stopal oddrobecljajo v zavetja, razpeta čez vrtove upanja.
Bajna prikazen sonca boža krilatce v prepletih mraka nad okroglino toplih grebenov. Samosvoja sede kot obsojenec, misli utopi v odmevu zvezd.

lea199 je napisal/a:

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

V krempljih

ostri zobje
šavsnejo

čvrsto držijo

napet v zeleni lok
brezupno razpre usta

obmiruje

zobje popustijo

v novem upanju polzi

z vonjem krvi
opita beštja*
ponovno stisne

prevenel od strahu
poka
ob lomljenju kosti

na krvavo-zeleno raztrganino
leže tema


beštja* - zver

O Lea bila zopet pridna.
Le da tokrat izpustim pohvalo "lepo", ker me kar v želodcu stisnilo, še "kocine" so se pokonci stavile. Moja domišljija verjetno nima meja.

Hvala Latani, ja saj mi niso všeč tako zelo nasilne pesmi, a včasih se zapišejo.

O Lea, saj ni bilo kot kritika. Zelo dobro pesniš in prav je tako kot je.

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

V krempljih

ostri zobje
šavsnejo

čvrsto držijo

napet v zeleni lok
brezupno razpre usta

obmiruje

zobje popustijo

v novem upanju polzi

z vonjem krvi
opita beštja*
ponovno stisne

prevenel od strahu
poka
ob lomljenju kosti

na krvavo-zeleno raztrganino
leže tema


beštja* - zver

O Lea bila zopet pridna.
Le da tokrat izpustim pohvalo "lepo", ker me kar v želodcu stisnilo, še "kocine" so se pokonci stavile. Moja domišljija verjetno nima meja.

Hvala Latani, ja saj mi niso všeč tako zelo nasilne pesmi, a včasih se zapišejo.

O Lea, saj ni bilo kot kritika. Zelo dobro pesniš in prav je tako kot je.

Latani, v bistvu je bilo videno (beštja je tako nežna, mehka, bela). Seveda lahko pesem beremo večplastno in zelenec ne pomeni samo kuščarja, ampak tudi nekoga, ki je zelen od strahu.

Razkrivanka

križem kražem bežeče misli

zaplánkana preteklost
bruha iz celic spomina

lomi pregrade

vzburja bolečino

noč preobrazi
v malobeseden dogovor
izgubljen daleč v notranjost

vrtinec vznemerljivih sprenevedanj
luži barvaste podobe

okrilatena domišljija
pretenta
izsušena okostja besed

naraščajoča svetloba
sname poslednjo krinko

lea199 je napisal/a:

Razkrivanka

križem kražem bežeče misli

zaplánkana preteklost
bruha iz celic spomina

lomi pregrade

vzburja bolečino

noč preobrazi
v malobeseden dogovor
izgubljen daleč v notranjost

vrtinec vznemerljivih sprenevedanj
luži barvaste podobe

okrilatena domišljija
pretenta
izsušena okostja besed

naraščajoča svetloba
sname poslednjo krinko

Lepo Lea. Lepo te je brat.

latani je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Razkrivanka

križem kražem bežeče misli

zaplánkana preteklost
bruha iz celic spomina

lomi pregrade

vzburja bolečino

noč preobrazi
v malobeseden dogovor
izgubljen daleč v notranjost

vrtinec vznemerljivih sprenevedanj
luži barvaste podobe

okrilatena domišljija
pretenta
izsušena okostja besed

naraščajoča svetloba
sname poslednjo krinko

Lepo Lea. Lepo te je brat.

Hvala Latani

Krpanka ( avgustovska)

zamaknjena v trpki mir
plahuta nad mračno vodo
brezkrajna zavesa
***

blato
z lepljivimi prsti
mehča nepretočnost ostrih trav
***

obnemela ravnica
z tesnim krilom noči
prekriva trhla okostja dreves
***

pozorno uho
zazna
premike mrtvih ozvezdij
***

Ugrezanja

Vonjam trohnobo.
Mrakobnost postaja silnejša od bučanja viharjev. Hlasta. Odpira bledikava usta trhlih vase sesutih teles.
Samota gladi z blatnimi prsti.
Utrujeno šepeta zeleni polmrak. Sipek kot pesek spregledanih ur zavalovi v bron močvirskih trav.
Poslednja sončna sapa polega. Nemi v labirintu prepletenega trstičja.