Lea- moje pesmi

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Mir

spregledana čustva
boleče izzvenijo v sanje
korak obstoji nad prepadom
razum mrzlično išče rešitev
najde mir

Super=)

Hvala Matjaž!
Vesela sem

lea199 je napisal/a:

Svet postaja drugačen

umira
v utvari sanj
lesketajoča pravljica
o dobroti


jutro prinaša streznitev

prevare

pogoltnost


izginjajo vrednote
rojene v prepihu časa

razum se odpira v razgled
(žal zabrisan)
kot so zabrisane poti
proti vrhu gore nasmeha


pogledi se izkrivljajo
v zrcalu greha
skozi špranje padajo
v brezbrižnost
globoko na dno neba


nestvarna tihožitja
se utapljajo v dežju oči

Zelo realna

Kallisto je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Svet postaja drugačen

umira
v utvari sanj
lesketajoča pravljica
o dobroti


jutro prinaša streznitev

prevare

pogoltnost


izginjajo vrednote
rojene v prepihu časa

razum se odpira v razgled
(žal zabrisan)
kot so zabrisane poti
proti vrhu gore nasmeha


pogledi se izkrivljajo
v zrcalu greha
skozi špranje padajo
v brezbrižnost
globoko na dno neba


nestvarna tihožitja
se utapljajo v dežju oči

Zelo realna

Ja Kalisto, vendar ji še veliko manjka, da bi postala tudi dobra pesem.

Hvala!

Solze svetega Lovrenca


Zvezdni utrinki
ponikajo
za komaj rojeno zaveso teme.

Slepeči bliski parajo jug.

Prestrašeno kikirikanje
se opoteka
skozi labirint lepljivega zraka.

Zamira.

Dež raste v naliv,
prazni nebo.

Blato
pred zdrsom
odšteva sekunde.

Čutim izdihe hiš.

Stari oreh
ječi v vetru.

Razmočene veje
se bičajo
v kodrih javne razsvetljave.

Kaplje med orehovimi prsti
poslušajo burno pesem dežja,
zapeto
skozi prostornino kovinskih žlebov.

Za droben hip obvisijo.

Zanihajo.

Mimo oken
odjokajo.
Kot solze.

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Lepo
vse je z uspehom, karkoli snuješ

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Vrtnica je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Lepo
vse je z uspehom, karkoli snuješ

Zadnje čase mi ne gre najbolje. Hvala za komentar.

WanderingSOUL je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Hvala Matjaž. Tudi to sem nekoliko dodelala, no jo ponovno napisala.

Besede na prepihu

zrem
v kresnico sonca
oblečeno
v svetlobo
ki je le odsev

poslušam
težki glas
davnine

zaznam že davno
umrle podobe
izginjajoče
v orbito noči

brez uspeha

na prepihu časa
premetane besede
se zapletajo
v pajčevino
mraka

izginjajo
v pozabo niča

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Čudovite so, Lea, čudovite. Spominjam se prvih, ne moreš verjeti, koliko si napredovala. Bravo, Lea, bravo! In oprosti, ker se ti nisem dolgo oglasila.

Anja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Snujem

brez uspeha

premetane besede
se zapletajo
v pajčevine
mraka

izgorijo
v pozabo niča

Čudovite so, Lea, čudovite. Spominjam se prvih, ne moreš verjeti, koliko si napredovala. Bravo, Lea, bravo! In oprosti, ker se ti nisem dolgo oglasila.

Vesela sem tvoje pohvale, res mi veliko pomeni, da so ti moje pesmi všeč.
Zelo veliko dam na tvoje mnenje.(Vem, da si iskrena in ne bi hvalila nekaj v tri dni.)
Nič hudega, če si si privoščila dolge počitnice, upam, da si se imela lepo.
Vesela bom, če me, ko boš imela kaj časa, pokličeš ali napišeš SMS, da se dobiva na pijači in klepetku.

Bodi lepo!
lp,

Tu je pesem, ki je imela naslov Aprilska sivina, tokrat z drugim naslovom in popravljena.

Praznina


Aprilska sivina,
prepikani oblaki,
izpirajo bojazni,
talijo zamrznjene besede.

Zasedéni spomini
pred praznimi lokali
pripovedujejo
o okostenelosti,
o pokopanih upih,
o umrlih pripadnostih.

Umikajo se
brezbrižnim pogledom
do kože premočenih
mimoidočih.

lea199 je napisal/a:

Tu je pesem, ki je imela naslov Aprilska sivina, tokrat z drugim naslovom in popravljena.

Praznina


Aprilska sivina,
prepikani oblaki,
izpirajo bojazni,
talijo zamrznjene besede.

Zasedéni spomini
pred praznimi lokali
pripovedujejo
o okostenelosti,
o pokopanih upih,
o umrlih pripadnostih.

Umikajo se
brezbrižnim pogledom
do kože premočenih
mimoidočih.

Zelo močna in globoka pesem! Čestitke!

Petja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Tu je pesem, ki je imela naslov Aprilska sivina, tokrat z drugim naslovom in popravljena.

Praznina


Aprilska sivina,
prepikani oblaki,
izpirajo bojazni,
talijo zamrznjene besede.

Zasedéni spomini
pred praznimi lokali
pripovedujejo
o okostenelosti,
o pokopanih upih,
o umrlih pripadnostih.

Umikajo se
brezbrižnim pogledom
do kože premočenih
mimoidočih.

Zelo močna in globoka pesem! Čestitke!

Hvala Petja, tarej se jo je splačalo popraviti.

Gledati v sonce, dvojina.

Večer je.

Hodim sama.

Globoko v meni
se razrašča želja
imeti
nekoga ob sebi.
Preprosto za hojo vštric.
Za klepet ali molk.
Počitek tu pa tam.

Tako je,
vem,
ali pa se mi samo zdi,
znosneje čutiti
hlad porajajočega se mraka.

Prisluhnila bi
večernemu vetru.

Videla,
kako razbarvane trave
temno usihajo v noč.

Po tem, ko bi
skupaj bi gledala sonce.

Petja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

Gledati v sonce, dvojina.

Večer je.

Hodim sama.

Globoko v meni
se razrašča želja
imeti
nekoga ob sebi.
Preprosto za hojo vštric.
Za klepet ali molk.
Počitek tu pa tam.

Tako je,
vem,
ali pa se mi samo zdi,
znosneje čutiti
hlad porajajočega se mraka.

Prisluhnila bi
večernemu vetru.

Videla,
kako razbarvane trave
temno usihajo v noč.

Po tem, ko bi
skupaj bi gledala sonce.

WOW! Nobenega drugega komentarja ne premore ta pesem, kot pa samo WOW, res WOW in še enkrat WOW!

Hvala Petja!
Dolgo sem želela napisat to vsebino, potem sem jo spet zelo dolgo dodelavala, pri tem sem imela dve pomočnici, katerima sem zelo hvaležna.

Zadet

kot lutka
na križpotju zvezd

oblak dima
v vrvenju neskončnosti

obnemel
odlebdiš

v nežnem frfotu
temnih perutnic

skozi prepih
vesoljnih širin

Tako lepo te je spet brati Lea=)
Odlične pesmi si napisala v času moje forumske odsotnosti!=)

WanderingSOUL je napisal/a:

Tako lepo te je spet brati Lea=)
Odlične pesmi si napisala v času moje forumske odsotnosti!=)

Hvala Matjaž! Vesela sem, da si spet tu.

V hiši ob potoku

v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo


v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug

nič posebnega

le topel
domač občutek
skladnosti

lea199 je napisal/a:

V hiši ob potoku

v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo


v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug

nič posebnega

le topel
domač občutek
skladnosti

lepa

lea199 je napisal/a:

V hiši ob potoku

v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo


v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug

nič posebnega

le topel
domač občutek
skladnosti

Odlična:) Ne izstopa (le na prvi pogled), ampak je tako skladna in preprosta=)

Maja je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

V hiši ob potoku

v zgodnjih šestdesetih
je stala deklica
ob vogalu zidanega štedilnika
otroški rokici
sta pazljivo pomivali posodo


v prijazni tišini
tistega trenutka
je bila le topla voda
stara krpica
in bil je lug

nič posebnega

le topel
domač občutek
skladnosti

lepa

Hvala Maja!