Foto poezija

Nov izziv

Maja

Jesen je v zraku
s svojim čarobnim
čopičem barva
naravo v svoje odtenke
le src se ne dotakne
tam prevladuje
živo rdeča
rdeča
barva ljubezni

Maja je napisal/a:

Nov izziv

kako mirna in lesketajoča je gladina tega ogledala
v katerem se lesketajo mavrične barve,
ko z najinim belim perjem razbijeva to ogledalo jeseni
zmotiva njeno lepotičenje,
a le za trenutek,
ko se gladina umiri
se vanjo ponovno lesketa mavrica jeseni

Tejchyka in Živa super

me veseli, da se tukaj spet dogaja

Jesenski nokturno





onstran prividov
krmariš med črepinjami
strtega sonca

ihtavo praskaš
zlagan lesk
s povrhnjice

razsuta zrna
razmajanega sosledja
utapljaš v škrlatnem zrcalu
večera

Živa je napisal/a:

Hvala Živa:)
Tudi ve tri Tejchyka, Maja in Živa sete lepo napisale in še veliko pred mano, kar tudi nekaj pomeni :)

Nova slikica

Živa je napisal/a:

Ovita

s tančico skrivnosti

zreš
v drugačno naravnanost

radosti ti ustvarjajo
novo podobo sveta

kolesje časa
klopota

srce hrepeni
po srečnem
obdobju

živiš v svetu
iluzije
in medih obljub!

kolesje časa
klopota



lepo Živa :)

Super Živa

Izkoristim trenutek
vrnem se v pravljičnost
podoživim marsikatero
nadobudno sanjarijo in
zgodbo, ki se je porodila
v otroški domišljiji
kjer princi še obstajajo
in buče se skrivnostno spreminjajo

Zakaj bi zdaj odrasla?
Zvok glasnega smeha
požene kri po telesu
in vrne upanje v vsakdan!

Maja je napisal/a:

Izkoristim trenutek
vrnem se v pravljičnost
podoživim marsikatero
nadobudno sanjarijo in
zgodbo, ki se je porodila
v otroški domišljiji
kjer princi še obstajajo
in buče se skrivnostno spreminjajo

Zakaj bi zdaj odrasla?
Zvok glasnega smeha
požene kri po telesu
in vrne upanje v vsakdan!

super, Maja :) všečna:)))

lea199 je napisal/a:

kolesje časa
klopota



lepo Živa :)

kot klopotec se oglaša

Živa je napisal/a:

lea199 je napisal/a:

kolesje časa
klopota



lepo Živa :)

kot klopotec se oglaša

Saj sem razumela, poudariti sem hotela, da mi je ta delček najbolj všeč :)

Nov izziv

Melanholija



vpeta v zgodbo
samotnih odhajanj
opazuješ liste
prisluhneš vetru


krajini slačiš žarečo obleko


nemočna povešaš pogled


čemerna
ležeš na travnik
trudno grmičevje potiskaš
v mrtvi kot
pod previsom

Dobra pesem, Lea

Maja je napisal/a:

Dobra pesem, Lea

hvala, rada se igram, če le najdem čas :)

Zadnji dnevi tople jeseni
privabijo lahkotne občutke
prebudijo spečo željo
in notranjo potrebo po miru

sam, s svojimi občutki
z mislijo, ki prosto leti
z nahrbtnikom za shranjevanje
nepozabnih spominov
se odpravim po stezi v naravo

trda tla pod mojimi podplati
modro nebo nad glavo
pričje žvrgolenje vrh drevja
barve prihajajoče jeseni
vse to je raj za mestno dušo.

Maja je napisal/a:

Zadnji dnevi tople jeseni
privabijo lahkotne občutke
prebudijo spečo željo
in notranjo potrebo po miru

sam, s svojimi občutki
z mislijo, ki prosto leti
z nahrbtnikom za shranjevanje
nepozabnih spominov
se odpravim po stezi v naravo

trda tla pod mojimi podplati
modro nebo nad glavo
pričje žvrgolenje vrh drevja
barve prihajajoče jeseni
vse to je raj za mestno dušo.

super Maja:)

Punci zelo pridno ustvarjata, Luana je malček postala to obdobje jeseni, kaj ti ga vem, saj se spravljam v red, le da reda od nikoder

še na

Citiram :

čemerna
ležeš na travnik
trudno grmičevje potiskaš
v mrtvi kot

draga Lea, tukaj mi je padlo v oko, škrat na delu?(meni tako nosi, ne izključujem možnosti o mojem ne poznanju izraza )
pod previsom