Rika

O, Rika dve pesmici na en mah


Obe pesmici imata podobno vsebino, polni sta misli na ljubljeno osebo. Zanimivo, da imata celo podobno strukturo, ki je verjetno popolnoma čustveno pogojena.
V Modrem siju sta vsebinsko in slogovno ločeni prvi dve kitici, v drugi pesmi pa prva kitica.

Obe sta prehod iz nekoliko asociativnega mišljenja v realnejše in tak je tudi jezik.

Preko skoraj sanjskega sveta se izkristalizira edina in najmočnejša želja.
Prva pesem izzveni kot hrepenenje, ki išče svojo pot od solza, nasmeha, da modrega sija, ki je uresničenje ljubezeni.

Druga pesmica v prvem delu prav materinsko ščiti dragoceno čustvo, ki še ni zacvetelo v vseh svojih barvah.V nadaljevanju tiho čaka, da nekdo spozna svoja občutja. V pesmi je izražen strah, malce negotovosti, saj si nekateri ljudje včasih ne dovolijo iskrenih čustev. A iskrena ne poznajo meja...

Nežni, krhki pesmi.... :moj poklon:

Neva je napisal/a:

Obe pesmici imata podobno vsebino, polni sta misli na ljubljeno osebo. Zanimivo, da imata celo podobno strukturo, ki je verjetno popolnoma čustveno pogojena.

Zgolj naključje hehe, verjetno res čustveno pogojeno Ja nastali sta praktično isti dan in je filing očitno bil tak.

:moj poklon: lepa je ta pesem!:br2:

:bravo: lepo Rika, všeč so mi tvoje pesmi. Zanimivo mi je, kako zna Neva napisati konstruktivno kritiko - no tega jaz ne znam, bi se pa rada naučila.... samo ne vem kje :hm: :klepet:

Hvala Ita, Eva :sol:

Eva mislim, da ti je to al dano al pa ne. Meni tud ni ..znam sam povedat al mi je všeč al pa ne

KER MI DIŠIŠ...

...dišeče pronicaš svoj vonj
skozi prosojnost moje kože
in jo zapolnjuješ s svojo gostoto

dokler ne napolniš vseh čutnih končičev
in sežeš še globje
v neskončnost..

Rika je napisal/a:

Ker mi dišiš...

...dišeče pronicaš svoj vonj
skozi prosojnost moje kože
in jo zapolnjuješ s svojo gostoto

dokler ne napolniš vseh čutnih končičev
in sežeš še globje
v neskončnost..

Kakoooooo lepo! :bravo: :moj poklon: :thb:

Oooooooo hvala, hvala :)

br:

Neva, Tejchyka...hvala :)

Rika je napisal/a:

Ujeta v blaznosti miru
le tisti bežni trenutek
ko si tu

čakam te

neskončno misli valovi
v morju kapljic se izgublja
bolečina
ki že spi v temi
svoj odsev izgublja
zdaj slišim le še šepet...

...čakam te v tišini

Krasna! :flower:

Kallisto tud tebi


******************************






*****************************

OBSTAJAVA V TRENUTKIH

so trenutki ko me omamljaš z besedami
ko s pogledom blediš mi razum
ko v meni vzbujaš neskončnosti
in vse zamegli se v polsnu
v trenutkih ljubezni in nore strasti
obstajava

Rika je napisal/a:

so trenutki ko me omamljaš z besedami
ko s pogledom blediš mi razum
ko v meni vzbujaš neskončnosti
in vse zamegli se v polsnu
v trenutkih ljubezni in nore strasti
obstajava

O lepa Rika, velik takih trenutkov - tebi in meni pa tud.
:bravo: :bravo:

Ooo Taja seveda...polno takšnih trenutkov tud tebi hehe...vsem :ples:



Želela bi
vstopiti v tvoj svet
kjer sonce zahaja
in vse se umika tišini
tako neskončno in srčno
se umika strah
in sprejema te v svoji vedrini

Želela bi
vstopiti v tvoj svet
brezskrben in mil
in v njem misli pustiti
jaz hočem tvoj svet začutiti
a ne smem
ne smem miru ti zmotiti

BOŽAJOČE

s hotnim dotikom
rišeš zemljevid mojega telesa
mirno pustim
da se tvoje roke sprehajajo
in prsti ustavljajo

na tvojem obrazu nasmeh
hočeš si me vzeti
a s svojim dotikom
kot da nočeš hiteti

v bledi svetlobi luči
razgreta od vročine v ozračju (poletje je)
počasi zapiram oči
prepuščam se ti
kot vsak trenutek ko si z mano

Rika je napisal/a:

Čakala sem tebe ljubljeni moj
samo tebe, da me vzameš v naročje
in malo sebe vtisneš v moje telo

čakala sem tebe ljubljeni moj
da poljubiš mi čelo nežno mehko
prisloniš na srce mi svoje uho

čakala sem tebe ljubljeni moj
da slišiš utrip le zate je tam

čakala sem tebe - v belem
kot te čakam vsak dan

Vse pesmice so lepe, a ta mi je bolj..zato ker je rahla in čutna in izraža resnično željo
po ljubezni, ne samo po njenih delčkih, ali čustvih, ki so ji samo podobna in minejo hitreje
kot blisk. Govori o predanosti. In o tem kar je za ljubezen najbolj značilno...o izjemnosti.
Neponovljivosti....večnosti...

Spomnim se pesmi, ki je pela o različnih barvah ljubezni..že zelo dolgo nazaj....
pesnik je tako lepo je pel o vseh odtenkih, kot da bi res vedel. A je le pel...in vseeno ne morem pozabiti. Želela sem si en sam odtenek, ki bo moj...

Rika bela barva je najlepša, v njej so vsi odtenki ljubezni, ker so v beli barvi resnično vse barve....
In ga ni čez objem v beli barvi.

:moj poklon: :moj poklon:

Neva hvala :)

Ne vem, trenutno mi ne gre najbolje...mam eno čustveno blokado mimo katere ne upam, kot da se ustavim in vse puščam nekje na pol...nedokončano. Tudi te pesmi, nekako niso del mene, so preproste, meni tud lušne, ampak nimajo mojega naboja. Aaaaah, bo že

ja. bo že..vsi to doživljamo....hrepenenje ni vedno navdih, če počiva na bolečini
in je ta prevelika za srce. Čeprav je v njem toliko želja po lepem in svetlem...belem.

A verjemi vsako občutje najde svoj pesniški izraz. Tudi v tem je čar posebne vrste.
Saj sama vidim, tako si želim tančic, meglic, oblakov, sončnih žarkov in poljubov, ki so mi pomenili vse na svetu...pa...in potem je včasih pesem kot trpka britev in bi jo kar . Ampak tudi taka pesem ima odmev, ravno zato, ker življenje ni samo iz oblakov in poljubov.... in to vedo vsi ljudje. In včasih jim je v tolažbo, da niso edini, ki tako čutijo.

hvala za te besede :)

Verjetno res vsaka pesem ne rabi bralca udarit z nabojem čustvenih reakcij, da nekaj pove. Kar je še bolje po eni strani. Ne morem si predstavljati, da berem knjigo, kjer bi vsaka pesem pustila močan čustveni udarec, takšen ali drugačen..na koncu sam padeš od izmozganosti hehe.

he, he...res ni treba, da nas vse smrtno zadene :sol: :sol: ,
sploh bi bilo lepo, če bi se ob kakšni pesmi kdaj lahko tudi nasmejali.....