Še nekaj bi rada pripomnila o pesniškim jeziku, da bodo moji komentarji nekoliko bolj jasni z ozirom na to, da vsak, ki piše pesem, bi jo rad napisal najbolje kakor ve in zna.
V prispevku "Tri, štiri...pesnimo!" je zapisano marsikaj, a je bolj teoretično. Morda bi se v tej rubriki lahko kaj pomenili tudi o tem, kako kakšno misel najlepše ali pa najbolj učinkovito izraziti, saj lepota ni vedno kar poezija izraža, imamo pa željo, da se besede usedejo v druge ljudi, da jih občutijo in razumejo.
V začetku sem se dosti srečevala z izrazom epigonski jezik, to je prevsakdanji jezik, zguncane fraze, ki naj bi v poeziji ne imele prostora itd. Poezija naj bi bila predvsem izvirna in posebna glede na to, da je vsak človek v resnici edinstven in se nekako pričakuje, da se bo tudi tako izrazil. Včasih se spotaknem v kako besedo, ki se mi zdi tujek v pesmi in jo dojemam kot tujek v organizmu, ker je pesem nekaj živega, uravnoteženega in se pamet ali pa čustvo tujku v pesmi nekako upre, tako kot se odzove imunski sistem organizma. Ta živost in skladnost, organskost pesmi, živi tudi v pesniškem slogu izražanja in ne v samo v vsebini. Zato je slog tako pomemben, ker pesem drži skupaj in ji ne dovoli, da bi se brez vsakega vtisa na bralca, razlezla v pozabo.

Tipični epigonski izrazi so: veter v laseh, iskrice v očeh, zebe do kosti, itd. predvsem pa rime, ki so prve in edine, ki človeku padejo na pamet, naprimer povezava: MISEL : KISEL.
Veliko pišemo o mislih, beseda misel ima res malo možnosti, da nanjo najdemo ustrezno rimo, zato je bolje spremeniti vrstni red in zaključiti z besedo, ki nam da bogatejši izbor besed, ki se ujemajo v vsaj zadnjem zlogu ali pa vsaj asonanci.
Primer Pištin F., pesem Ta list pritisni si na rano, prva kitica:

So sonce, zemlja, zrak in so semena,
in so med njimi blede, pritajene misli,
in je svežina zgodnje majskega vremena
in že ugrizi v mehka stebelca so kisli.

Pesem je zelo lepa, tudi povezava "misli: kisli" je zelo spretna, a....
Avtorejv, ki povezujejo ti dve besedi je neskončno mnogo, resnično dobiš občutek, da je misel lahko le "kisla". Pa ni kajne???
Pri rimanju smo omenili pojem kvalitetna rima, to je zlogovno ujemanje različnih besednih vrst. Potruditi sem moramo za ustrezen ritem, da verz sredi pesmi ne čofne v vodo, ker je prekratek, čeprav se rima, ali pa je tako dolg, da rime sploh ne čutiš več.....Res pomaga, če napisano pesem večkrat preberemo, in nič ni narobe, če jo kdaj kasneje popravimo, če najdemo ustreznejšo besedo. Včasih je težko, kljub teoretičnemu vedenju, a se je vredno potruditi kolikor pač gre.


Toliko v razmislek in pomoč pri pisanju. Veliko navdiha in pesniških izbruhov želim vsem navdušenim, zagretim pesnikom.
lp Nevenka

Literarna veda je znanstveno področje, del filologije, ki ob jezikoslovju zajema še literarno zgodovino, literarno kritiko in literarno teorijo.

:teorija: :branje:

Po moje je najbolj pomembno, da zbirko večkrat preberemo. No vsaj jaz to zdaj počnem, ko se pripravljam, da bom napisala recenzijo zbirke pesmi.

Potem je treba dobro obvladati tehniko poetike in to ni kr tko (to pride z vajo..., za to je potreben čas (osmoza pri tem ne pomaga....:jezicek:)

Torej, ko bom znala takoj, ko bom pesem pogledala in prebrala določiti njeno formo, metrum-takt, opisati simboliko in metaforiko in tako naprej, no takrat bom na dobri poti :jezicek:

Seveda pa je to le začetek. Kaj vse še temu sledi bom pisala v nadaljevanju!

Seveda ste vsi dragi pesniki in pesnice vabljeni k sodelovanju pri tej debati:

Zanimajo me vaše izkušnje.
Ali ste napisali že kakšno recenzijo pesniške zbirke?
Kaj je za vas pomembno pri pisanju recenzije, kaj je treba vse znati?

Vabljeni na klepetanje :jupi: :sol:

:pisateljica:

Tudi jaz še nikoli nisem pisala recenzije.
Samo kak komentar pod pesmijo, pa en kup esejev še v srednji šoli. Smo menda samo to pisali štiri leta, pa kak prosti spis vmes....

Moja prva recenzija:


Nevenka Klemenc: Drsenja
Zavod za ustvarjalnost Hymnos 2006

Nevenka Klemenc je v svet poezije vstopila s svojim prvencem z naslovom Drsenja. Zbirka je razdeljena na šest ciklov, ki lepo zdrsnejo v celoto. Celoto predstavlja glavna tema in to je ljubezensko hrepenenje. Nevenkina zbirka je zbirka fascinacij nad drobnimi, minljivimi, nedosegljivimi a na nek način večnimi trenutki osebnega doživljanja čustva in dejanja ljubezni. Pesmi so napisane v prostem slogu in jih začutimo lahko zelo globoko, četudi pesnica v uvodni pesmi nagovori bralca z besedami: “Karkoli bom rekla, je mnogo premalo za to kar čutim.”

V pesmih zbirke Drsenja se lahko odzrcalimo v trenutkih čakanja, iskanja, hrepenenja, zanikanja…najdemo se v ljubezenskih strasteh, v vsem kar je lepega in resničnega v ljubezenski navezavi ženske in moškega: “Moj si, ko v meni kot reka poplavljaš, resničnost je daleč, ko v meni nazdravljaš, na večnost, ljubezen in divje strasti”…. Erotika se v poeziji Nevenke Klemenc nakazuje ravno prav močno in neposredno:“Razpri ustnice, da te poljubim narahlo”…

V četrtem ciklu z naslovom “Večna” nas nagovarja k premišljevanju predanosti: “Še veter izgubljeno zatuli, če v puščavi ni sipin, ki jih tako predano ljubi”…, in k premišljevanju o večnosti.“Nikoli ne bom brezbrižna. Večna bo, kot ti.”

Izbor pesmi Nevenke Klemenc se sklene s ciklusom “Misel” ,v katerem nam pripoveduje: “Celo tam, kjer ni ničesar, najdem, ljubila bi lahko prazen prostor, ker če ni, ustvarim, sanjam”… S temi verzi nas optimistično vzpodbuja k razmišljanju o lastni ustvarjalnosti, ki se vedno zaćne v naših mislih, in konča v dejanjih.

Poezija Nevenke Klemenc je intimna in osebnoizpovedna in se odlikuje po prefinjenem čistem izrazu, odlični izbrušenosti, z eno besedo - po estetiki.

dobro napisano. :p6:
Sama nebi znala, priznam nikoli kaj tako lepega skup spraviti. Že sama tvoja recenzija je poezija. :jap: :jap: :jap: :jap: :jap:

Super napisana recenzija!:s5: :plosk:

samo vprašanje; je potrebno da se celotno ime pesnice (Nevenka Klemenc) pojavlja tako pogosto?

Včasih bi jo bilo mogoče bolje nadomestiti s samostalnikom "pesnica"

Hmm, za tole recenzijo se moram najbrž jaz najbolj zahvaliti.

:ty2: :ty2: :ty2:

Hvala, res si se zelo potrudila.