Pred kratkim sem dobila idejo, da bi odprla tole temo.
Namreč...
Zagotovo je kje kakšna pesem, ki vam je všeč.
Pesem, ki je tako dobra da bi bilo škoda da bi zamolčali da jo poznate.
S tem mislim na vse pesnike...Od Prešerna,Minatija..Vse tja do Kosovela,Kocbeka...Neža Maurer itd...

Enako velja za krajše zgodbe.Tiste s sporočili...Brez sporočil. Kakršnekoli, samo da so vam všeč.

No za vzorec.
Oz za začetek, dodajam nekaj po mojem izboru.

***
RDEČA RAKETA

Jaz sem rdeča raketa, vžigam
se in gorim in ugašam.
Joj, jaz v rdeči obleki!
Joj, jaz s srcem rdečim!
Joj, jaz z rdečo krvjo!
Neutruden bežim, kakor
da sam moram v izpolnjenje.
In čim bolj bežim, tem bolj gorim.
In čim bolj gorim, tem bolj trpim.
In čim bolj trpim, hitreje ugašam.
O jaz, ki bi živel rad večno. In
grem, človek rdeči, čez polje zeleno,
nad mano po sinjem jezeru tišine
železni oblaki, o, jaz pa grem,
grem, človek rdeči!
Povsod je tišina: na polju, na nebu,
v oblakih, le jaz bežim, gorim
s svojim ognjem pekočim in
ne morem tišine doseči

-Srečko Kosovel-

***
TI SI SKRITOST ZA MOJE OCI

Ti si skritost za moje oči,
bodalo za moje srce,
plamen za mojo dlan.

Jaz sem žalost za tvoj spomin,
kadilo za tvoje telo,
za tvoj obraz pajčolan.

Veneva v dolgo noč,
tiho se napajajoč
kakor pelikan.

E. Kocbek

SOLZA

Daleč od ptic, vaščank in čred ovac
čepel sem in pil na sredi vresišč,
obkrožal me je leskinles mehak
in roji mlačnih zelenih meglic.

Le kaj sem pil lahko sred mlake Oise,
oblaki, nemi bresti, trata brez cvetlic.
Kaj srknil sem iz roga kolokaze?
Znojilen, neokusen bil napitek zlat.

Tako bi bil nad krčmo slab napis.
Nevihta do noči je zrak podila.
Bile so to dežele črne, jate rib,
postaje, modra jezera, stebrišča.

Se gozdna voda je zgubila v pesek čist.
Z neba je veter metal led v mlake.
No, kot lovec na zlato in školjk zaklade,
če pomislim, da pijača me vabila ni!

( A.Rimbaud )

Pekel je nag iz bolečine
Iskati
brez besed
iskati
odpeljati se na brodu tja v vranjo noč
opasan z vsemi vesoljnimi potopi
in ledenimi dobami -
poslikati zrak
s tem kar raste za kožo
Krmar obglavljen z nožem slovesa
je utonil glasno kot školjka

( N.Sachs )

Toda med zemljo in nebom
molijo oni še zmeraj iste psalme
in se vrtijo v tulih iz sijočega peska -
In potapljači z božjimi pozdravi
ne najdejo kraljestva ubogih
v rožnato rdečih
gozdovih globine

( N.Sach )

Najden je spet!
Kaj?Večnosti splet.
To je s soncem preplet
morja.

Moja večna duša,
naj prisega drži,
čeprav noč je pusta
in čeprav dan žari.

Vendar se osvobodiš
odobravajočih mnenj,
zagona občega hitenj,
in po svoje poletiš...

- Nikdar več nade,
Ne več orietura.
Potrpljenje, znanje,
je trpljenja ura.

Ni jutrišnjih več dni,
satenasti žari,
vaša svetloba
je dolžnost.

Najden je spet!
- Kaj? - Večnosti splet.
To je s soncem preplet
morja.

( A.Rimbaud )

Tu sei la nube della sera
che vaghi nel cielo dei miei sogni.
Sempre ti dipingo e ti modello
con i miei desideri d'amore.
Tu sei mia, soltanto mia,
abitatrice dei miei sogni infiniti!
I tuoi piedi sono rosso-rosati
per la fiamma del mio desiderio,
spigolatrice dei miei canti al tramonto!
Le tue labbra sono dolci-amare
del sapore del mio vino di dolore
Tu sei mia, soltanto mia,
abitatrice dei miei sogni tristi e solitari!
Con l'ombra della mia passione
ho oscurato i tuoi occhi
frequentatrice degli abissi del mio sguardo!
T'ho presa e ti stringo, amore mio,
nella rete della mia musica.
Tu sei mia, soltanto mia,
abitatrice dei miei sogni immortali!


(Rabindranath Tagore) da Il giardiniere 1913

D E S I D E R A T A

Ostani miren sredi hrupa in hitenja
in pomni, kakšen mir ti lahko da tišina.
Do drugih bodi neuklonljiv, vendar prijazen.
Svojo resnico izrekaj tiho, a jasno.
Prisluhni tudi drugim, celo topim in nevednim;
tudi oni imajo svojo zgodbo.

Ogibaj se glasnih in napadalnih ljudi,
saj vznemirjajo duha.
Če se boš primerljal z drugimi,
utegneš postati nečimrn ali zagrenjen;
kajti zmeraj bodo boljši ali slabši od tebe.
Raje se veseli ob svojih dosežkih in načrtih.

Hodi lastno pot.
Čeprav je skromna,
je prava vrednota sredi
spremenljivega časa.
Bodi previden v poslovnih rečeh,
kajti svet je poln zvijač.

Toda ne postani slep za vrlino;
mnogi vendarle sledijo visokim idealom
in junaštva je povsod veliko.
Bodi, kdor si. Še zlasti ne hlini čustev
in ne bodi ciničen do ljubezni.

Ta je, ob vsej puščobi in praznini,
večna kakor trava.
Prijazno sprejemaj nasvete starosti,
prizanesljivo opuščaj navade mladosti.

Ohranjaj trdnega duha, da te obvaruje v nenadni nesreči,
a ne otežuj si duše z mračnimi predstavami.
Mnoge bojazni se rode v utrujenosti in samoti.
Neguj zdravo disciplino, a hkrati bodi blag s seboj.

Vedi, da si otrok vesolja,
nič manj kakor drevesa in zvezde;
pravico imaš biti tu.
In če se zavedaš ali ne,
vesolje se razvija v pravo smer.

Zato živi v spravi z Bogom,
kakršnegakoli si že predstavljaš,
in ne glede na svoje želje in dejanja
ohrani v kaosu sveta duševni mir.
Kljub sleparstvu, tlaki in izgubljenim iluzijam
je svet še vedno lep.
Bodi previden. Skušaj biti srečen.


(iz rokopisa, najdenega v baltimorski cerkvi Old Saint Paul's Church, označenega z letnico 1692)

To je razsvetljeno mirovanje,
ne vročica, ne pobitost,
na postelji ali na travi.

To je prijatelj,
ne vnet, ne slab.
Prijatelj dragi.

To je ljuba,ne mučiteljica
in ne mučenica. Preljuba.

Neiskana zrak in svet.Življenje.

Torej je bilo to?

In sanje ohlade se.

( Arthur Rimbaud )

On, najgloblji, mi prebuja bitje
z globokimi, skritimi dotiki.
On poklada svoj čar na te oči
in radoživo igra na strune mojega srca
v raznih ritmih slasti in bolečine.

On prede pajčevino te maje
v gubečih se barvah zlata in srebra,
modre in zelene,
in dovoljuje svojim nogam,
da pogledujejo skozi gube,
da pozabljam nase, ko se jih dotikam.

Dnevi prihajajo in tisočletja minevajo
a vselej mi on gane srce v imenu marsikoga,
v neštetih podobah,
v številnih zanosih veselja in žalosti.-

Rabindranath Tagore
(Darovanjke)
______________

Iz jeze se bojazen izvali -
oko le brez trepalnic je vedno jasno.
Za strup naočarke na svetu leka ni,
ni leka tudi njeni govorici.

Odkriti govor nauči te sile,
ki vljudnost njena zvesta je družica.
Ne suvaj dalje, nego moreš seči,
in sebe veji ne zaupaj trhli!

( Kaja )

Že reka usiha - še luže več ni,
bodiva si druga zdaj jaz in ti!
S hlepečimi žreli in prašnimi boki
pokrivamo v gneči ves rjavi breg;
pred žeje pošastjo vsepovprek
zdaj lovci molče in krvoloki.

Mladiček, le glej, pri košuti stoji
in mršavi volk, prestrašen ko vsi,
a kozel brezskrbno čekane ogleduje,
ki se jih bal je nekdaj najhuje.

Že luže usihajo in rek več ni,
bodiva tovariša jaz in ti,
dokler iz oblaka blisk ne šine
in dež premirja ne prekine.

( Rudyard Kipling )

Na sledu, ki po njem ti je hoditi
do praga nam grozečega strahu,
kjer se razcveta cvet krvavordeči -
in vse noči, ki boš jih preležaval,
od neba ločen materinskega,
in slišal nas v dobri veri mimo iti -
ob zorah, ko na delo se prebujal
boš mučno, ki nikoli ga ne zmoreš,
in srce bo po džungli koprnelo:
po gozdu, vodi in po vetru, drevju
naklonjenost naj džungle bo s teboj!
( Rudyard Kipling )

KO DOBRAVE SE MRAČE

Ko dobrave se mrače,
k meni spo glasovi tihi
kakor tožbe tajni vzdihi
src, ki v žalosti žive.

Mir, ah, lega na zemljo
meni ni ga moč dobiti,
ni mogoče potopiti
duše v spanje mi sladko.

Tihi, polunočni čas,
trepetanje zvezd v višavi,
glas vpijočega v puščavi,
trs samotni to sem jaz!

Pridite, nevihte ve,
pridi, burno ti življenje,
pridi, šumno koprnenje,
in prevpijte mi srce!

Jasnih, jasnih, sončnih dni,
polnih borb, polnih ječanja!
Tiho, tiho dalje sanja
noč z bleščečimi očmi.

(J.Murn)