Mislijo

Mislijo
da je pogum tisti, zaradi katerega izberem boj,
a prisila je -za poskus spremembe.
Mislijo
da je želja tista, zaradi katere izberem iziv,
a strah je -da se bo kar vse nadeljevalo.
Mislijo
da sem debele kože, ker se borim in izivam,
a resnica je-da jočem.....
sej drugega mi ne preostane.
(Taja)

sm velika ljubiteljica Alojza Gradnika. Meni osebno najljubša pesem sploh!:

ČRV

v temni zemlji sem zaprt,
gadni, zadnji stvor narave,
brez imena in brez slave,
golokožen, gnusen, grd.

kakor temni drug moj, krt,
lezem, zvijam se in rijem,
će zasije luč, se skrijem -
vendar vsemu nosim smrt.

vidiš ga, na gori, hrast?
strele moč ga ne razkolje.
ali jedro v njem je polje
mojih smrtonosnih brazd.

vidiš nad glavo ta tram?
moje tajno, varno delo
davno že je v njem začelo:
v prah ti skoro zrušim hram.

seješ in sadiš? poglej:
rože cvet na vrtu umira,
listje vene, steblo hira,
gnili plod odpada z vej.

tudi ti boš moj mrlič.
vse ponosne misli, sanje
ti izpraznim iz lobanje
in izpremenim te v nič.

Dinosauria, we


born like this
into this
as the chalk faces smile
as Mrs. Death laughs
as the elevators break
as political landscapes dissolve
as the supermarket bag boy holds a college degree
as the oily fish spit out their oily prey
as the sun is masked
we are
born like this
into this
into these carefully mad wars
into the sight of broken factory windows of emptiness
into bars where people no longer speak to each other
into fist fights that end as shootings and knifings
born into this
into hospitals which are so expensive that it's cheaper to die
into lawyers who charge so much it's cheaper to plead guilty
into a country where the jails are full and the madhouses closed
into a place where the masses elevate fools into rich heroes
born into this
walking and living through this
dying because of this
muted because of this
castrated
debauched
disinherited
because of this
fooled by this
used by this
pissed on by this
made crazy and sick by this
made violent
made inhuman
by this
the heart is blackened
the fingers reach for the throat
the gun
the knife
the bomb
the fingers reach toward an unresponsive god
the fingers reach for the bottle
the pill
the powder
we are born into this sorrowful deadliness
we are born into a government 60 years in debt
that soon will be unable to even pay the interest on that debt
and the banks will burn
money will be useless
there will be open and unpunished murder in the streets
it will be guns and roving mobs
land will be useless
food will become a diminishing return
nuclear power will be taken over by the many
explosions will continually shake the earth
radiated robot men will stalk each other
the rich and the chosen will watch from space platforms
Dante's Inferno will be made to look like a children's playground
the sun will not be seen and it will always be night
trees will die
all vegetation will die
radiated men will eat the flesh of radiated men
the sea will be poisoned
the lakes and rivers will vanish
rain will be the new gold
the rotting bodies of men and animals will stink in the dark wind
the last few survivors will be overtaken by new and hideous diseases
and the space platforms will be destroyed by attrition
the petering out of supplies
the natural effect of general decay
and there will be the most beautiful silence never heard
born out of that.
the sun still hidden there
awaiting the next chapter.

Charles B.

Inkubus Sukkubus Wytches Lyrics
Come join with us in our rune tonight
And feel the circle spin
Let your spirit soar in the lunar light
As the Spiral Dance begins

Come with us speeding through the night
As fast as any bird in flight
Silhouettes against the Mother Moon
We will be there soon

When the spinning ceases you can dance no more
Kiss the silent earth
We will tell our children of the Ancient Lore
At the moment of their birth

Isis Astarte Diana Hecate Demeter Kali Inanna

Darksome night and shining moon,
East then south then west then north,
Hearken to the Witch's rune,
Hear me come to call you forth.
Earth and Water, Air and Fire,
Wand and Pentacle, and Sword,
Work ye unto my desire,
Hearken ye unto our word.
Cords and censer, scourge and knife,
Powers of the Witches blade,
Waken all ye into life,
Come ye as the charge is made.
Queen of heaven, Queen of hell,
Horned Hunter of the night,
Lend your aid unto our spell.

Vtis?

Tule je delček intervjuja Suzane Jeklič s prof. Ihanom iz.l 2004 /Svet knjige, Intervjuji/

SK Iz opazovalca pripovedovalca ste se prelevili v interpreta svojih doživetij in čustev. Ker ste dovolj modri, da vas ljubezen ne razgali več tako kot prej, ker ste bolj izkušeni?

Alojz Ihan
Oh, saj razgaljanje ni tisto, kar nas plaši, ljudje imamo potrebo po iskrenosti. Problem je, da ni lahko najti iskrenih besed, in še večji problem je, če najdemo napačne in se 'razgalimo' v nekaj, kar v resnici nismo. To nas plaši, kot nas tudi boli, če kdo iz nekaj površnih vtisov o nas splete enostransko popačeno podobo in nas z njo 'razgalja' naokoli. Zato je z besedami bolje iti samo do tja, do koder v tistem trenutku zmorejo. Kot manj izkušen pesnik sem opisoval življenje s tiste razdalje, ko mi bližina lastnih čustev še ni zarosila pogleda, in nastajale so zgodbe o drugih, ki so seveda nosili tudi moje občutke. Večje izkušnje z besedami in z lastnimi čustvi omogočajo tudi dovolj natančno in nepotvorjeno opisovanje samega sebe. Beseda, ki razgalja resnico, je vedno sproščujoča, obremenjujoča je le beseda, ki zmaliči resnico v laž. Pa ne iz hudobije, ampak največkrat iz nespretnosti, neizkušenosti, netalentiranosti ...

SK Kaj za pesnika pomeni zrelost? Prehodno obdobje ali čas, ko dosežeš neko določeno stopnjo razvoja?

Alojz Ihan
Pesniške zrelosti ni, bognedaj, to zveni kot smrt ... obstaja človeško zorenje, odkrivanje razlogov in temeljev, da čovek vedno bolj mirno in sproščeno stoji na tem planetu, se sprejema, kot je, in zna odprto sprejemati tudi druge ljudi in dogodke in se nanje odzivati živo, z dovolj strasti in hkrati smiselno odmerjeno. Pesmi so moji dokumenti dozorevanja, ko je določen občutek v meni našel trdnejši osebnostni temelj in se zmogel jasno pogledati v oči. Pesmi torej poganja ravno moja človeška nezrelost in upam, da je še stotine mojih občutkov, v katerih sem nezrel in bo vsak od njih potreboval pesem, da ga očisti porodne sluzi in lupin.

Neva:
No tako, do konca življenja se rojevamo....in potem se združi rojstvo s smrtjo... :think:

No, takole...samo malo misli...v tkanje....

Janez Menart - CROQUIS

Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv
- Življenja otipljiva prispodoba -.
V kozarčku konjak; nizko izpod roba;
In lužica tam, kjer se je polil.

Prst čopič je in lužica paleta;
Lenobno rišem: hišica, drevo,
Nad hišo sonce, klopica pred njo
In roža, ki ob roži se razcveta.

In še stezica, ki drži od hiše
In lepa žena, ki med rože leže…
A v tem natakar vljudno predme seže,
Pobere vse in mizico pobriše.

In gledam ga, kako svoj pladenj nosi,
Kako opleta sem in tja s prtičem
In skoraj žalostno za njim zakličem:
"Gospod natakar, še en konjak, prosim!".

..osebno..mi je tale najboljša..preberem si jo praktično za vsak rojstni dan..da pač..preprosto ne pozabim..:)..

CYNIC


"Veils Of Maya"


In Maya's grip illusion transforms verity
Perceiving thus a delusive world of duality

Veil of Maya
Balance every joy with a grief
Dual scales of Maya
Earth's unending law of polarity

Ahamkara...veil of Maya

Illusion works impenetrable
Weaving webs innumerable
Her gay pictures never fail
Crowd each other veil on veil
Charmer who will be believed
By man who thirsts to be deceived
Maya subjects you

Veil of Maya
Chops and divides God's dream thoughts
The great divider
As we be subject to likes and disgust

Ahamkara...veil of Maya

Maya subjects you
Charmer who will be believed
By man who thirsts to be deceived

Veil of Maya
Balance every joy with a grief
Dual states of Maya
Earth's unending law of polarity

Veil of Maya
Chops and divides God's dream thoughts
The great divider
As we be subject to likes and disgust

Ahamkara...veil of Maya

" Jaz, Mene in Moje smo sedeli z lutnjami na trgu velikega mesta,
mesta vijolic in vrtnic.
Zmračilo se je in glasba lutenj je utihnila.
Dvignila se je nevihta in glasba je utihnila.
Minila je ura in glasba lutenj se je slišala.
Toda Ti si Večnost in Prostor. Ti si Materija in Gibanje.
Ti si izničenje vseh stvari.
Kajti za tebe ni Simbola."

Veliko bolj dobro delo je, če nekoga osrečiš, kot pa da iz njega narediš pesnika.
:sol:

Ko sem brala Menarta, mi je pa ta pesem nekako ostala v spominu....

SPOZNAL SEM

Spoznal sem nično klavrno usodo
vseh tistih, ki živeli so nekoč,
in tistih, ki nekoč živeli bodo,
spoznal usodo lastno in nemoč.

A rad imam, da dež mi v šipe trka,
da žarek sonca leze čez parket,
in všeč mi je, ko vidim, da se črka
dopleta s črko v smiselnost besed.

In rad imam ljubezni bežne hipe
in praznost, ki se porodi iz njih
in zgrbljen list, ki ga zanese v šipe,
da škrtne, kot pero, ki piše stih.

Rad se zaganjam v ničeve opravke,
ki mi nameče jih vsakdanji dan,
rad izgovarjam nepomembne stavke,
ki zanje vem vnaprej, da so zaman.

Rad sem v nemirnih sapah smet usode,
čeprav me včasih je vrtincev strah,
četudi vem, da bom prešel brez škode,
kot je zapisano, iz praha v prah.

»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar,
»nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«
Kakšen dobiček ima človek od vsega svojega truda,
s katerim se muči pod soncem?
Rodovi odhajajo, rodovi prihajajo,
svet pa vedno ostaja.
Sonce vzhaja, sonce zahaja,
hiti proti svojemu kraju, kjer vzhaja.
Veter piha proti jugu
in se obrača proti severu,
obrača se, obrača in piha,
veter se vedno znova obrača.
Vse reke tečejo v morje,
a morje se ne prenapolni,
v kraj, kamor reke teko,
tja teko vedno znova.
Vse reči so utrujajoče,
človek jih ne more razložiti.
Oko se ne nasiti z gledanjem,
uho se ne napolni s poslušanjem.
Kar je bilo, bo spet,
kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo,
nič ni novega pod soncem.
Kaj je, o čemer bi se reklo:
»Glej, to je novo!«
Bilo je že zdavnaj, v vekih,
ki so bili pred nami.
Na prednike ni spomina,
tudi na zanamce, ki še bodo,
ne bo spomina nanje pri tistih,
ki bodo živeli pozneje

Saj lahko sem napišem tudi nekaj odlomkov iz romanov, ki so se mi zdeli zanimivi?
Sploh se ne spravim več brat knjige brez svinčnika in papirja v roki.

Iz trenutnega branja sem med drugim izpisala tole:

"...doslej ni bilo izmišljenega nič boljšega od neumnosti, zaradi katere verjameš, da si inteligenten."
A . Nothomb - Metafizika cevi

"Koliko imen se bo še moralo ugnezditi v njem, steči skozenj, dokler ga ne bo vsa ta venomer sebe uničujoča in prenavljajoča kasta končno za zmeraj pustila neprizadetega. Nosili so obraze dnevne usode, za katero so bili prepričani, da jo določajo sami a a bili so prav tako slepe maske neke moči, ki se je vlekla skozi svet. Nisi se smel preveč ozirati nanje, to je bilo vse. Toda to, kar se je potem imenovalo vladanje, nedopustno hlepenenje po tem, da si izvajalec usode, začasni obraz te najbolj skrivnostne od vseh pošasti, države, kasneje, mnogo kasneje se mu je to zdelo vredno prezira."
Nooteboom - Rituali