Pozdravljen, oče.
Zapleši z mano v ritmu Ljubezni.
Znaš?
Ne veš več, kaj je Ljubezen?
Veš, kaj je darilo?
Tisto, ki ga lahko primeš.
Veš, kaj je srce?
Včasih je ponazarjalo ljubezen.
Daj, da preverim, če ti tvoje še bije.
Ničesar nisem slišala.

@Anja





Srečen pogled
v s soncem obsijano
strmino
ki vodi v dolino
tam doli
na polju pšenica
v njej mak in plavica.


@Lea




DAN ZEMLJE


S shranjeno pšenico

je tako kot s semeni karme,

ki ostajajo za nova rojstva.



Ostalo zamesim v krušno moko,

da se izpolnijo presežne želje,

ker se neha privlačnost Zemlje.


@ANTAHKARANA






PESNIK

Zavit v brezčasnost
nas pesnik obuja
ustvarja nitke besedil
kot pajek čustva povezuje
v mrežo angelov in vil
in še globlje nam razkriva
kaj v srcih se godi,
tam ljubezen vsem obuja
v svetlobo do ljudi.
Razumeti in živeti
slavo lastne si vesti,
to naj um, naš tempelj dela,
o tem vsak pesnik govori.
V kolikor me vest ne hrani,
telo se hitro razkroji.

@ Tomi





Nisem več, kar sem bila.
Sem to, kar sem bila,
z vsem tem,
kar me je vedno več.
Več me je
za vsak dan,
skozi vsak dan,
z vsakim novim dnem.
Nisem več, kar sem bila.
Ker sem tudi vse to,
kar me je več in več.

@Nin



Tečem po gozdni stezi...
koraki so lahki...
ptice v krošnjah dreves
pojejo pesmi
in sončen je dan,
ker danes te najdem,
tam, na tvojem mestu,
med nebom in zemljo...

Prečkam potoček...
in voda je živa...
preskočim tri kamne
in skala je sveta...
hladim se v senci
mogočnih dreves...
ki poznajo vse zgodbe...

Pozdravlja me življenje,
v pomladnem spreletu
in misli so čiste
in smernice jasne...
veter zakliče...
tvoje ime...

@ MarkArdent




Povsod sem
-nevidna sem.
Vse slišim
-a ne razumem glasov.
Moje oči so bistre
-meglene so figure.
Izbrisala sem te iz srca
-zakaj te potem diham?

@Svoja