.....saj sem jo že.....in človek ima samo eno življenje, torej.....še ene sploh biti ne more, a vseeno hvala za dobre želje.

Obiski in spoznanja

Človek si sploh ne more zamisliti, kako se mu lahko življenje postavi na glavo.V preteklih dneh sta pri meni vedrila moj bratranec in njegova žena. Odločila sta se renovirati stanovanje, tako zelo, da v njem ni bilo moč bivati. On je precej nepredvidljiv tip. Menda so v njem vsi družinski geni mutirali in je tako postal čudežno dete. Znastvenik in seveda umetnik. To gre krasno skupaj. Težko ga je razumeti v vsakem primeru. Midva sva se vedno prav čarobno ujela, drug drugega nisva razumela, pa je bilo vse o.k. Samo o frčečih internetnih bitjih, ki letijo proti svetlobi, sva že dolgo usklajena. Itak, kar je preveč, je preveč.
Njegova žena je na videz njegovo pravo nasprotje. Deluje zelo umirjeno in je zelo prijazna, kar on niti ni.
A ona ga vedno razume. Res ga. Ves čas sem mislila, da je to kak trik, ki ga pač ne dojamem, tako kot še marsičesa ne. Pa ni. Presenečeno sem se prikopala do dejstva, ki ga ona skrbno čuva. Veliko bolj je brihtna od njega. Pa že on je čudež.
Saj ni, da bi razpredala o tem, da ga je bilo povsod polno, da je pretaknil ves moj računalnik, dva dni celo pesnil, se od jutra do večera čudil, da poslušam death metal, "pri mojih letih", in mi vse spredaval o pozitronski emisijski tomografiji. Predvsem pa to, da mu je grozno žal, da ne more na fuzbal, ker si je pretegnil mišico. Ne vem katero. Saj jo je poimenoval, pa si nisem zapomnila.
Od tega direndaja mi je ostalo eno samo spoznanje. Da ženske moramo razumeti. Ravno prav.
Bog ne daj, da bi kdo pomislil, da razumemo ali pa vemo celo kaj več. Peace brother. Peace.

Jutri si grem ogledat renovirano stanovanje, če mi bo všeč, bom malo ostala :hudicek:
Saj se šalim.

Super! :hehehehe: :hehehehe:

Drugače pa ... marsikdo bi pustil, da ježka požrejo muhe. Neva, mislim, da takšna dejanja naredijo človeka umetnika/pesnika.

Bi rekla, da na zgodbi sloni in se prikrito bralcu prikaže življensko spoznanje, ki je bila tudi za pisca lekcija. Namreč, da ženska, ki ravno prav razume moškega, je vzpostavljen med njima pravi način komuniciranja.

Lepo te pozdravljam in naj ti dan položi v tvoje dlani najlepše stvari :sol: vvooodnarka

Draga vvoodnarka, za pisca to ni nobena lekcija, pisec je to zapisal, da bi drugi o tem razmislili. Pisec je o nekatrih stvareh zelo dobro poučen. in točno ve za kaj se zavzema v lastnem življenju.




ha, ha , človek se celo življenje uči,
tudi takrat, ko drugim pamet soli.

obema.

Če se mora človek v življenju večkrat srečati z zelo hudimi, težkimi, pretresljivimi stvarmi,
se mu pogled na svet spremeni. Postane veliko bolj radikalen in veliko stvari , ki jih ljudje vzganjajo se ti zazdi tako absurdnih, da se prav vprašaš, če niso morda malo za luno in ne vedo sploh kaj je dobro in kaj slabo, da morajo vedno nekaj drekat. Se opravičujem zaradi izraza. Npr. na svetu ima človek neskončno veliko možnosti, da bi bil dober.
In mu ni treba vzganjati takoimenovanega pozitvnomaničnegaholizma. Iz takih ljudi, ki resnično delajo dobro, sije energija, tudi ko te črno pogledajo izpod čela. In potem so še ljudje, ki so čisti cirkusanti. Nič od nič..sam blabla celo življenje. Tak si lahko namontira cel ognjemet, meni pa pade zaradi njega samo še mrak na oči.

Zame je svet zelo resničen in jaz sem zelo resnična in moram kaj resnično dobrega narediti, da bom resnično zadovoljna. Tudi, če to pomeni da bom dvakrat bruhala, ko s pinceto vlečem črve iz ježka, ker ga mušje ličinke lahko požrejo pri živem telesu...
Jaz to naredim. . In borim se, ..za vse se tako borim, za kar verjamem, da je dobro.
Drugi pa drugače....saj lahko...Med nočjo in dnevom je bila vedno razlika. In pri nas imamo oboje. :boxed: :boxed: :boxed:

Osebno se mi zdi samozatiranje, zato da je moški ego ves cvetoč ena hudo tragična zadeva In velja seveda tudi obratno, da ne bom krivična.. Odnos mora biti iskren in pošten, ne vem če taktiziranje in manipulacija sodita vanj. Tega se ljudje naveličajo... :sol: :sol:

blogoblues

Vedno skočim v zrak, kadar srečam človeka, ki je doživel česarkoli več kot sto procentno.
In tako sem postala zelo poskočno bitje. V iskanju tolažbe sem začela stikati po blogih in sem odkrila pravo leglo ustvarjanja presodkov. Na najbolj demokratičen možen način. Tudi obrite mucice se niso izognile vsesplošnemu glodanju praznega lufta in ugotavljanju kako so zaraščeni zakladi bistveno bolj zakladni od obritih. Ok. Kak dan prej sem brala debato na blogu "blogovske dive" Dajane, nekakšno modrovanje o pornografiji. Mimogrede so klepetači posortirali vse ljudi v normalne in nenormalne po zelo prepričljivih osebnih kriterijih. In se nisem mogla ustaviti, da nisem vmes čveknila nekaj o tem kaj je naravno. In, da je narava še vedno kraljica in ne človek, in da ima narava vedno svoj načrt. Potem sem ugotvila, da razsvetljevanje ni namen pogovorov, pa tudi iskanje rešitev za domnevne probleme ne, pač pa zgolj stigmatiziranje vsakega pojava, ki se nekomu pojavi kot kocina na jeziku. Hudo sem poparjena. Tako ali tako o tovrstnih pojavih, že dolgo nimam posebno dobrega mnenja, ker kakršnakoli
podkovanost o zadevah ne pride v poštev, da bi človek res z veseljem prebiral objavljeno. Redki so taki prispevki. Potem so pa komentirani, da se sam bog usmili. Važno je, da si prebral kak trendovski roman, po možno SF, ponoviš par vsesplošno znanih flanc in potem veselo in zadovoljno cmokljaš in uspešno terapiraš svoje frustracije.
Še enega prispevka nisem našla takega, da bi rekla, no tile pa so imeli možgansko grmenje, Slovenci pa res nismo kar tako!. Evo, takole se je treba lotiti zadeve, pa bo!???
Pa sem mislila, da je rešitev v Pipsu in s tem rešiš vsaj luč. Oh, ja :doh:

Oh, show me the way to the next whisky bar... :Obe:

Neva,

Si sploh ne upam predstavljat kaj bi bilo, če v ljudeh ne bi bila sila,tako močna, da jih vleče dobesedno ona naprej. To je vidno, ko raznese težave in potem klecaš, se spotikaš ob vse koščke in klecaš, se pobiraš....
Pa velikokrat se zgodi, a ni to čudno, da ponovimo isto, da se ponovno spotikamo, klecamo, si pridobimo določen pogled, ki naj bi nas naslednjič ravno ta lekcija odvrnila.

---------------------------------------------------------------------------
Tako kot smo si različni po značaju, se pokaže pri blogarkah in blogerjih z njihovim pisanjem postov in komentiranjem. Saj ne želim polagati roke in soditi jih kateri so dobri in slabi. Ne počutim se poklicane za to. Skozi oči in srce vidimo različno. Je morda že tako prav, da smo tako pomešani, pa je ravno to tisto pravo pod soncem. Slej, ko prej vsakega doleti, da pride do spoznanja, da ne more prav na vseh področjih sijati, da ne more vsega imeti kar oči vidijo in kar denarnica dopušča kupiti.

Lepo te pozdravljam :sol: vvooodnarka

Ne vem, po mojem na blog ne sodi čvekanje take vrste, kot bi se človek menil po MSN ali pa res recimo, ob kakšni kavici, kjer pač ne prisluškuje cela Slovenija.

Recimo, hudo pogosto se zgodi, da ljudje sploh ne pogledajo kaj komentirajo. Nekdo jim predstavi delo v katerega je vloženo veliko truda; komentar je pa v slogu: ja prečudovit, krasen, očarljiv..naslov. Halo? Naslov? Kaj pa ostalo???? Ali pa še huje. Joj nimam časa, se oglasim drugič. :doh: ...je taka pripomba res nujna? Čemu pravzaprav služi? Ali pa še huje, tuj blog samozaljubljeno uporabijo za lastno afirmacijo in to največkrat z izdelkom zelo dvomljive kvalitete, in se praktično z avtorejvim prispevkom ne ukvarjajo?
Ni mogoče s tem nekaj zelo narobe? Recimo, milo rečeno, da ljudje nimajo osnovnega spoštovanja do avtorja prispevka?

V analize značajev se ne bi spuščala. Značaji, se namreč na blogu nič, ali pa zelo malo pokažejo. Pokaže se vse kaj drugega. In to pa je zaskrbljujoče in to predvsem med komentatorji, in med ustvarjalcev blogov, ki se lotevajo populističnih tem.
lp

Citiram:

"Neva,

Si sploh ne upam predstavljat kaj bi bilo, če v ljudeh ne bi bila sila,tako močna, da jih vleče dobesedno ona naprej. To je vidno, ko raznese težave in potem klecaš, se spotikaš ob vse koščke in klecaš, se pobiraš....
Pa velikokrat se zgodi, a ni to čudno, da ponovimo isto, da se ponovno spotikamo, klecamo, si pridobimo določen pogled, ki naj bi nas naslednjič ravno ta lekcija odvrnila. "


Nekako ne morem ugotoviti na kateri del moje zgodbice se tole nanaša. Nobenih lekcij, sil, spotikanja nisem nikjer omenjala? :hm: :hm:

Pisala sem predvsem o tem, da so ljudje postali popolnoma površni, s resničnim razumevanjem se ničesar več ne dotaknejo, ker se jim ne ljubi poglobiti v nek problem in izvedeti za kaj gre. Mnenja si pa zlahka ustvarjajo. Ne vem kaj se je zgodilo s tem, čemur smo včasih rekli splošna razgledanost in razvijanje kritičnega mišljenja????

Dvomim, da si kdo želi sijati prav povsod in imeti vse, to je zame čisti absurd.

Ljudje pač "svetijo" skladno s tem koliko s pripravljeni razvijati svoje sposobnosti in nadgrajevati znanja in s tem, koliko so v resnici dobri, kar se seveda ne odraža v besedah. Nič več in nič manj. In ta sij je odvisen od krogov v katerih se giblješ. Vedno se najdejo boljši od tebe.


:think: :think: :think: :think: :think:

Neva

Nisem namerno zapletla, a kar sem naredila sem. Zato mi oprosti, ker sem na brzino vletela, prebrala in napisala. (na svojih primerih).

Tole se nanaša na objavo z dne 16. avg. ; //Neva,

Si sploh ne upam predstavljat kaj bi bilo, če v ljudeh ne bi bila sila,tako močna, da jih vleče dobesedno ona naprej. To je vidno, ko raznese težave in potem klecaš, se spotikaš ob vse koščke in klecaš, se pobiraš.... Pa velikokrat se zgodi, a ni to čudno, da ponovimo isto, da se ponovno spotikamo, klecamo, si pridobimo določen pogled, ki naj bi nas naslednjič ravno ta lekcija odvrnila.//

:papa: vvooodnarka

Aja..he, he...a ti res misliš, da ponavljamo napake ????
Sama sem preinventivna za kaj takega. Vedno naredim novo. :doh: :doh: :doh:

A menda ni večjega greha kot je ta, da se človek ne bi trudil popraviti, še posebno, če gre za pomembne stvari. A tu je takoj težava....nekateri ljudje ne vedo kdaj je kaj pomembno. Potem jim je pa žal.

Jaz sem se začela popolnoma drugače počutiti kot človek, ko so se mi zjasnile moje želje, potem sem imela tudi pogum, potrpljenje in moč za spremembe. In ko se ti stvari zjasnijo o tem kaj je pomembno, se pojavi stranski učinek, človek postane do nekaterih stvari manj toleranten. Npr. do hude megle......he, he.... :pojmanimam: :Obe: In so stvari za katere lahko marsikdo misli, da so napačne, jaz pa ne. In stvari, ki jih ima kdo za dobre, jaz pa ne. No, običajno imam priložnost, da stališče argumentiram. A ne vedno. Žal.
Potem sem pa neskladna namesto, da bi bila nekonformnost spoštovana. Človek bi rekel, da je v njej resnična kal umetnosti, ker umetnost ne prenese okvirov...tudi umetnik jih običajno prenese manj kot drugi ljudje...
:flower:

Saj veš, da se trudimo :jupi: (včasih ne s takim veseljem kot tale možic) to je ena od tanajbolših stvari, pa zmeraj kaj vmes vskoči :galerija: ko že misliš, da imaš katero stvar ali napako pošlihtano. Na poti " truda, " dobro, da imamo v sebi globoko -modro silo, ki nas v rit sune, ko obstanemo, da se premaknemo z otopelosti čustev (žalost, jeza, strah).


:papa: vvooodnarka