KNJIŽNE ZVRSTI
ZBORNI JEZIK
 Natančno predpisan knjižni jezik
 Predvsem ko pišemo oz. beremo, govorimo pa takrat, kadar nastopamo v javnosti
 Besede in pravila zbornega jezika so opisani in popisani v jezikovnih priročnikih (slovnica slovar pravopis)
 Učimo se ga tudi v šoli

KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK
Od zbornega jezika se loči v:
 Izgovorjavi besed: v besedah pogosto izpušča nenaglašeni končni i (začnite delat, smo delal)
 Samo govorni in sicer v nepripravljenih pogovorih z ljudmi iz drugih pokrajin.

NEKNJIŽNE ZVRSTI
NAREČJA
Med seboj se ločijo v nekaterih glasovih in mestu naglasa, v besedah. Na podlagi podobnosti jih delimo na sedem narečij:
1. koroško
2. primorsko
3. rovtarsko
4. gorenjsko
5. dolenjsko
6. štajersko
7. panonsko
V narečju predvsem govorimo (zasebno pogovarjanje), redko je zapisan, v narečju so nekatere ljudske pesmi.

POKRAJINSKO POGOVORNI JEZIK
 Govorijo v večjih pokrajinah Slovenije. Poznamo npr. osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, …
 Od knjižno pogovornega jezika se loči v večjem številu narečnih prvin.
 Ni primeren za javno govorno nastopanje, uporablja se v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste pokrajine (tudi v mestih).

SLENG
 jezik iste generacije,
 znan je mladostniški sleng
 današnji je poln neslovenskih besed (gneča, keš, špon)
 se nenehno spreminja

ŽARGON
 jezik ljudi istega poklica
 žargonski izrazi so lahko strokovni izrazi in so človeku druge stroke težko razumljivi.

ARGO ali LATOVŠČINA
 jezik skritih združb, zaprtih skupin na obrobju družbe
 ta jezik je namenoma zaprt, razumljiv le članom teh skupin (rokovnjaški jezik).


Vir: http://slova.mojforum.si/slova.html

:moj poklon: je dobro malo znanje obnoviti :teorija: