Danes vam bom postregla na večer s pravljico (prvi poizskusi) in bom vesela vsakega vašega mnenja.

DOGODIVŠČINE DLANČICE IN DLANČKA


"Dlanček in Dlančica nista navadna kobacaja," kar pripravite se mame, očki, babice... Njuno najljubše opravilo so že prave detektivske raziskave. Svojih težko, če se jih še spominjate. Tako jim gre delo od dlančic, da lahko samo strmite. Boste rekli; "ja, zakaj pa ?" Celo stanovanje je pod njunim drobnogledom.

Dlančika obožuje mamino omaro in njene obleke, ki visijo na obešalnikih. V sedečem položaju Dlančica prime krilo obleke, in gladko blago zdrsi z obešalnika v njeno naročje. "Mmmm mam amamam, ggggg... mmmamammm... " se je izvilo iz grla sreče. Ostrmi nad čipkasto klekljanim ovratnikom, in učki spregovorijo; " tako lepo prepletene rožice in lističi z najtanjšo bombažno nitko." Še nekaj se je skrivalo..., ko je dlančikam uspelo najti spence, "tk, tk, tk,... " so kovinsko zapeli drug za drugim, in ovratnik je bil osvobojen. "Osvobojen ?! " Kaj pa sedaj z njim? Obrnila se je, in z očki iskala bratca Dlančka, in mu pomahala z ovratnikom. "Ggggg... " je v smehu radosti se iztrgalo iz grla Dlančike, ki je nadaljevala z ovijanjem glave in vratu. "In ena stran, je bila lepša od druge," kako obrniti, da bo še lepše ?

Zmotilo jo je vriskanje Dlančka, "aaa atat... mmmm, " iz kuhinje, in se ob tem prav zmagovalno počutil. Njegove dlančice so veselo drhtele, mahale in krilile kot bi želele vzleteti, ko se mu je očka približeval. Saj je vedel, "zdaj, me bo pa očka dvignil in hodila bova, gggg... " je grulil kot golobček ves presrečen. "Desna, leva, desna, leva... " strumno odkorakava proti očkovi in
mamini spalnici. Tam je bila Dlančica.

se nadaljuje...